27.01.2012 — Aktualno, Foto, Internet, Multimediji, Zabava Tagano college, izpitno obdobje, lazy, lenoba, meme, senior, študent, študentska
Splet naš najdražji je demokratično orodje, ki namesto razprtij ustvarja enotnost. Tako se vsakodnevno s pomočjo meme-tov in slikovnih spletnih strani razkrije kaj vse imamo ljudje na svetu skupnega.
Glede na to, da je izpitno obdobje v polnem teku imam za študente nekaj slik. (Izhajajo iz memeta imenovanega “Lazy college senior,” lenega študenta zadnjega letnika, ki ima študij v malem prstu.) Se kdo najde v kateri sliki? 
Obvezen zvezek? Res prisrčno.
Plagiatorstvo je strogo prepovedano. Ujemi me, če me moreš!
Oddaja seminarske naloge čez 7 ur. Nisem se še odločil o čem bi pisal…
Predavanje se konča 5 minut prej. Spustim naslednje predavanje in grem domov.
Grem na dopoldanska predavanja, za nagrado si vzamem ostali del dneva prost.
Lenaril sem skozi celotno šolanje. Zakaj bi se spremenil?
Seminarska mora vsebovati 5-8 strani? 5 strani bo dovolj…
Opcijska naloga? Ne.
Grob osnutek? Končni osnutek!
Kdaj začnem s študijem? Kdaj so že izpiti?
Spremenim pisavo iz 10 na 13px. Ena cela dodatna stran!
Čas je, da se zagrebem v knjige. (Odvijem originalno zapakirano knjigo.)
Lahko imamo knjige na izpitih? Oh ja. Očitno jo bom moral res kupiti.
Predavanja se prekrivata? Ne grem na nobenega.
Zaspal na prvo predavanje? Da bom fer spustim še vsa ostala.
7 predmetov, 1 zvezek.
Domače naloge štejejo za desetino ocene? Škoda časa.
“Vaša naloga je prebrati knjigo od strani 57 do 112.” Super! Ni domače naloge!
Seminarska do jutri? Wikipedija in kofein sta moja zaveznika.
Izpit čez pol ure. Moram si prebrati vsaj osnutke snovi.
Lačen? Ne morem se še učiti. Sit? Grem še malce poležat.
Končno sem šel na predavanja in nisem bil prepričan, če sem v pravi predavalnici.
Predavanja niso obvezna? Ne hodim.
Spustim predavanja, da bi prišel na tekoče z učenjem. Zbudim se popoldan.
Pišem esej, vendar moram profesorjevo ime poiskati na internetu.
“Ta seminarska naloga vam bo vzela ves semester.” Končana zadnji dan v 24 urah.
Prevečkrat manjkal? Opusti predmet.
Do jutri? Jutri!
Zbudim se 15 minut pred testom. Preverim, če je udeležba obvezna.
Rok za oddajo je čez eno uro. Začnem pisati opravičilo profesorju na mejl.
Za pozitivno oceno potrebujete 30%. Zakaj bi potreboval več?
Twitter se je sesul. Ne morem se učiti.
Blaž Žgavc.
Zamenjal posteljnino. Moja hišna opravila so končana.
Esej mora vsebovati 1000-1500 besed. 900 je več kot dovolj.
vir1:http://memegenerator.net/The-Lazy-College-Senior
vir2:http://www.quickmeme.com/Lazy-College-Senior/
25.01.2012 — Aktualno Tagano izpitno obdobje, težka je študentska
V mračnem jutru sem se prebudil sredi mrzle votline in se za vsak slučaj še malce povaljal po risjih kožah kožne barve. Skozi edino odprtino v kožuhih pri vhodu je pričelo malomarno pritekati nekaj sončnih žarkov, ki so mi po stari navadi udarili naravnost na oči. Po mislih so mi, kot vsako (pre)zgodnje jutro, švigale očarljive enozložnice s katerimi bi ob primerni temperaturi, vremenu in koncentraciji lahko poškodoval vsako naključno mimoidoče živo bitje. Od zunaj se je zaslišalo cviljenje veveric in topotanje kamnite sekire. Stopil sem k po dimu smrdeči zavesi, naredil dva globoka vzdiha, nato pa jo sunkovito odgrnil…. samo, da sem zagledal tisti vsakdanji prizor hihitajočih srednješolk, grde stavbe naše fakultete in krikov čistilk:”Ało, Jerza, kamu si dała ono metlu? … Šta? … ŠTA? E, dobro, naašla! Dođi, gremu na cigaretu!”
Izpitno obdobje je.
Vzdušje v stanovanju se je iz vsakdanjega spremenilo v tišino z občasnim listanjem papirja, mrmranje, ali prepevanje neznanih popevk, debilne debate in navsesploh neandertalsko obnašanje. Včasih napetost pretrga krik groze, “ku bom znoru!” ali pa “KONČNO!” drugače pa vse skupaj izpade kot pračloveško druženje ob večernem ognju, kjer namesto surove gazele in kosa mamutove riti edini vonj spuščajo občasni odhodi na stranišče.
Na večernih sprehodih srečujem osamljene študente z mrkimi, omamljenimi pogledi, usmerjenimi v tla, ki izražajo kanček norosti. Pogrizeni nohti, rezi od papirja in zanemarjene frizure pri vseh nakazujejo trenutke pred bankrotom, ker je večina zadnje prihranke zapravila za kopiranje in tiskanje skript in zapiskov. Veseli pogledi in različni “čaw”-i, nekdaj prisotni med srečevanjem na stopnicah so se spreobrnili v mrmranje med hitrim umikom za prva vrata….
Tipkovnica z miško in vse kar je pripeto zraven v teh dneh izgleda še 100x bolj vabljivo. Internetne slike so milijonkrat bolj smešne, videi na youtubu so zanimivi kot prvi severni sij, “samo še 5 minut na facebooku, pol se grem pa učit” pa je postala najbolj pogosta laž.
Vsaka žogica, palica, pokrovček ali ključi so postali odličen pripomoček za metanje v steno, mencanje po rokah, grizenje, žvečenje in čiščenje zobnih oblog. Vice se pripoveduje s stisnjenimi zobmi, navzgor usmerjenim pogledom in počasno, “na ziher” govorico… kot, da bi na ustnem izpitu poskušal profesorju dokazati, da nekaj znaš. Smeh po njih je podoben zamolklemu klokotanju kamnov na bregu okrušene pečine. Ali pa oglašanju hijene po mastni večerji s slabo komparacijo.
Aktualni dogodki se zdijo milijon let daleč. Politika, zakoniki, višanje trošarin in podobne neumnosti so vredni galebje riti. Glava boli, oči pečejo….
Občutki so vredni galebje riti.
Še malo.
22.01.2012 — Aktualno, stories of my mind Tagano retard
Še.
Sam mi je center za pisanje v možganih crknu.
Ajt.
3.01.2012 — Brcam pedala Tagano downhill, kolo, mtb, spust, trekking
Tišino in mir.
Pa ne v smislu popolnega mrka vseh zvokov, ampak tisto šumenje okrog ušes, ki ga dobiš, ko precej velikansko hitrostjo drviš skozi zrak. Hehe.
Pa tiste sunke adrenalina, ko že skoraj izgubiš kontrolo, a jo pridobiš nazaj… pa vendar nimaš časa razmišljati o tem, kak car bi izpadel, če bi te kdo videl, ker se približuje naslednja nevarnost….
No. Enkrat spomladi/poleti sem objavil dva posnetka mojega drvenjabrezglavega divjanja po nekih lokalnih poteh. Le redki vedo, da sem za tem posnel še en posnetek po malce bolj prometni cesti, na katerega pač nisem preveč ponosen… Vendar, ga gledam in mi zbuja skomine po mojem jeklenem aluminijastem konjičku in tistih trenutkih, ko odmislim prav vse in se podam na vrat na nos navzdol.
Torej, tukaj je:
Posnetek ni kdovekaj…vendar, kot sem rekel, mi v teh zimskih uricah, ko sem od dobrega, starega kolesa oddaljen pol Slovenije pomeni ogromno.
Proti koncu se vidi dosežena maksimalna hitrost 66 km/h. Res je, da sem na tem odseku ceste peljal tudi precej hitreje, vendar sem že nekaj dni po posnetku ugotovil, da je to v bistvu do kraja trapasto početje. Vožnja na robu kontrole pač ni namenjena cestam, kjer se sme pričakovati nekaj prometa….
28.12.2011 — Aktualno, Internet Tagano 2011, statistika
Ob koncu letošnjega leta (ki bo šele čez nekaj dni, pa koga briga) bom ponovno spisal manjšo statistično evidenco obiska tega bloga. Saj veš, kar tako, zaradi lepšega.
Lanskim 60 objavam se je pridružilo 75 novih, kar je precej boljše, ker so bile glede na obisk očitno tudi kvalitetnejše.
Obiskovalcev je spletno mesto prejelo kar dvakrat več kot leto poprej, torej 14 392, ti pa so skupaj odprli 25 239 strani.
Glede na to, da je bila večina objav relativno dolgih (in še vedno drži teza o obratnem sorazmerju dolžine obiska in objave), je bil povprečen čas na strani v celem letu 1 minuto in 46 sekund. Hitri bralci, kaj hočmo…
Statistična vrednost, ki mi pove, da imam vsaj nekaj rednih bralcev je 8140 unikatnih obiskovalcev v 12 mesecih. Na mojo spletno stran so zdolgočasneži največkrat (2 861) prišli z iskalnika Googla, temu pa tesno sledi (2 445) glavna stran Blogosa. Z direktno povezavo je dostopalo 2 051 obiskovalcev. Blogerji, ki me imajo v svojih blogrollah (Urška Sonček, Snowblind, Sakir, Pametnarit…. ) so tudi prispevali ogromen del obiska.
Kaj pa top lestvica objav?
Poleg glavne strani bloga (7 115 ogledov) ne tako začuda vodi kategorija Kam gre mali beli zajček, ki je zaradi viralnega posnetka postala ena izmed glavnih letošnjih iskalnih nizov na mojem blogu. Fino.
Od objav z 1006 obiskovalci absolutno vodi Rešitev FB sledenja uporabnikom, kjer sem se malce razpisal o Facebookovem vdiranju v zasebnost in zbiranju podatkov na protizakonite načine. Tudi zapis z naslovom Kako je pa tebi ime, je med bralci (predvsem med 833 mladimi mamicami) vzdignil nekaj poležanega prahu.
Kar se tiče tehnikalij: med brskalniki še vedno vodi (50,54%) Firefox, od lani pa je velik delež pridobil Google Chrome (24,52%). Ne vem kako je možno, da presenetljivih 14,46 odstotka še vedno drži IE.
Od operacijskih sistemov seveda vodi Windows s 86,73%, sledi mu Machintosh z majhnimi 5,72%, za njim pa so na lestvici Linuxove distribucije z 4,54%. Od lani se je precej povečala uporaba tabličnih računalnikov in mobilnih telefonov.
Aja, letos je sinonim “nuckinfuts” med obiskovalci iz iskalnikov ponovno premagal nek drug iskalni niz. Kot že rečeno je zmagal “kam gre mali beli zajček” z neznanim številom zadetkov. Nujno moram napisati, da ste vsi, ki pričakujete od Googla odgovor na tako vprašanje precej…. …em…. Pa naj bo, za voljo praznikov: FUL STE FAJN.
Najlepša hvala rednim bralcem, ki mi pomagajo zviševati ego. Želim vam lepe praznike, veliko rozin v potici, čimmanj policijskih kontrol, gromozansko mero malih, belih zajcev in zvočno izolacijo med pokanjem petard.
Srečnega in zdravega, pa se pišemo drugo leto!
26.12.2011 — stories of my mind Tagano those moments
Tako je. In bo.
Prazniki letijo mimo kot kokosov oreh debilom na betico in ni ga še bilo junaka, ki bi jih bil pripravljen upočasniti in pustiti ljudem malce zadihati. Posebej takim z dihalnimi problemi v smislu pohrkovanja, grkovanja in kašljanja. V bistvu sem srečen, da trenutno ni okrog mene nobenega samooklicanega Primorca iz severnejših krajev od našega, ki bi kakšnega od mojih napadov razumel kot plaz pol-italijanskih, pol primorskih kletvic in me naklestil z božično smrečico. Srečen.
Kljub temu, da snežna odeja leži čisto pri miru mi je do sedaj ušla še vsaka priložnost ustvarjanja kroglastih projektilov, ki ponavadi poiščejo najbližjo pot do pasjega gobca. Ali kar smrčka, ko ubožica teče prepočasi in nato išče razblinjen sneg po….snegu. Heh. Btw., izziv za vsakogar: v pol metra sveže zapadle zmrznjene vode vržemo ledeno svečo (ali njen kos) in ga poskušamo kasneje najti. Not a chance, resno. Tudi s pasjim smrčkom ne.
Praznikov bo konec. Faks se bo ponovno začel, ker ve, da ga že vsi pogrešamo, jaz pa bi najraje zaigral tisto sceno iz Grincha, ko zelen možic pove koga ne mara tako, da bere njihova imena po abecedi iz telefonskega imenika. No ta scena. To bi naredil s seznamom zaposlenih na naši fakulteti, le da veliko bolj za šalo kot zares… in z veliko manj zelenimi dlakami v nosu.
Že nekaj časa je minilo odkar sem prebral zadnjo knjigo, za kar mi je kar malce žal. Enostavno imam pomanjkanje časa, ker ga zabijam na internetu. Čudim se, da kljub temu moj koncentracijski razpon ni prav nič pa……aja… Kmal bo nov let…. Kdor ni letos še nikogar vprašal kje bo za Silvestrovo naj prvi vrže kamen. To sem si tudi mislil. Hvala, da ste sodelovali pri raziskavi. Povem vam tudi, da ste izjemno tečni in bi lahko kot vsi normalni ljudje, ki jim zmanjka teme načeli debato o vremenu. In fuzbalu. Jebelamast.
Če smo že ravno pri vremenu…ah… Nimam ničesar. Drugič.
Kakorkoli, preteklost te velikokrat ujame nepripravljenega. Sliši se kot malce filozofski stavek, ampak ni. V bistvu pomeni, da te preteklost najbrž velikokrat ujame…. em… nepripravljenega. To naj ostane tukaj kot nek #NoteToSelf, ko bom naslednjič mislil z vsem drugim, kot z glavo in si dolgoročno spremenil življenje. Na boljše.
Včasih se sprašujem, če je v meni še kaj človeka, ki je pred več kot štirimi leti napisal prvo objavo na temu blogu. Rad si mislim, da ne obstaja več, vendar je prisoten. Žal v popolnoma novi, extra-retard verziji, ki je bila rezultat lepe polomije sredi obdobja izoblikovanja, izpopolnjevanja in perfekcionariziranja razpoložljivih sredstev. Pa tako dobro mi je šlo. Lajf je očitno res zmes nepredvidljivih dogodkov, ki udrihajo po tebi kot cepec s kijem po lubenici. Ali pa kot tisti idiot, ki prvič natakne kolegove boksarske rokavice in si na bližnji steni zlomi zapestje. No, to. Kaj sem že mislil povedati? Aja. Vsak trenutek se sprašujem kako bi bilo, če takrat ne bi sprejel take odločitve, oziroma, če bi sploh vklopil možgane, da bi videl izbiro več možnosti. No, to.
Zvesto razmišljam, da je za dogajanjem prisoten nek namen. Vse je dobro za nekaj, če svet opazuješ skozi rožnata očala. K sreči nimam očal, če pa bi že bila, zagotovo ne bi bila rožnata. Stoposto.
Kdor se je prebil do tukaj, mu iskreno čestitam. Zdaj pa bom pritisnil objavi brez, da bi še enkrat prebral besedilo zato se opravičujem za slovnične in druge napake.
Mejte se, ljubčki moji.
25.12.2011 — Film, Internet, Zabava Tagano captions, citati, collection, forman, kolekcija, pictures, red, slike
Redki bodo doumeli.
Opozorilo: Vsebuje malce nemaren jezik. Hvala.
“What are you going to put on your resume – dumbass?”
“That kid’s on dope!”
“Do you know why Tiny Tim walked with a crutch?”
“Because he had a smart mouth?”
“That’s right.”
“The last time I was that close to a Japanese machine, it was shooting at me.”
“My head hurts.”
“That’s your brain trying to comprehend its own stupidity.”
“When used separately, women and alcohol can be a lot of fun. But if you mix them, they can turn you into a dumbass.”
“Damn kids today. They wouldn’t know responsibility if it walked up and bit them in the ass.”
“Eric, I thought I told you to wash up for dinner. I know, it’s difficult to hear with your head up your ass.”
“I’ve been working since I was sixteen. I fought in two wars. Hell, I’ve killed people. I’m not saying that I didn’t enjoy it…”
“Good night, sleep tight, and don’t let the bedbugs put their foot in your ass.”
“Happy Birthday. You know, the lawn’s not gonna cut itself.”
“Where did you learn your parenting? ”
“Korea.”
“A bond between a father and son is subtle and complex-
You wipe that smirk off your face.”
“I’m… sorry that I took your money out of your little box, when I feed you and clothe you and put a roof over your head. Sorrrrry.”
“Oh, come on! This isn’t food! This is what food eats!”
“Oh, look. He gave you shoes. What do you say, Red? ”
“What the hell is wrong with you?”
“Steven, I’ve come to think of you as a son. So I want to give you some honest, heart-felt advice. Get your head out of your ass.”
24.12.2011 — Aktualno, Slovenija Tagano božič, božična, mlakar, vesel
Letos ne bom preveč izviren in bom tukaj pustil samo en video. Nekatere občutke se precej lažje zajame s pesmijo kot s pisano besedo. A veš.
Iz dna srca voščim vsej bandi caganski,
ka zarad njih vse u k’p k hudiču v ret gre,
an ka jim za pravicu je ku za sneg lanski,
iz dna srca voščm prou vsim kar jih je”
21.12.2011 — Aktualno, Internet, Zabava Tagano 4chan, 9gag, anonymous, interneta vojna, meme
Verjeli ali ne, trenutno poteka prava, pravcata internetna vojna.
KDO?
Udarili sta se dve spletni strani, ali bolje rečeno: uporabniki dveh spletnih slikovnih portalov. Na eni strani frontne linije se nahaja v zadnjem času precej omenjan imageboard, o katerem se po Pravilih Interneta ne sme govoriti. Za sabo ima že kar nekaj “grehov,” najbolj znan pa je po enem izmed prvih zbirnih prostorov gibanja Anonymous. S svojim radikalnim razmišljanjem so člani te “organizacije” krivi za ogromno napadov na razne vladne spletne strani in druga mesta, ker se jim je zdelo, da se krši osnova demokracije in svobode. Med drugim so posredno sprožili in pomagali pri organizaciji večjega števila protestov po vsem svetu.
Na drugi strani je v vlogi napadenega spletna stran, ali pa bolje rečeno že kar skupnost 9GAG. Razmeroma nov spletni portal, ki deluje na principu zbiranja, ocenjevanja in objavljanja slik je v zelo kratkem času postal ena izmed najbolj obiskanih strani na svetu. S svojo preprosto konstrukcijo in demokratičnim odnosom do uporabnikov (prijavljenih kar s svojimi FB računi) je očitno postal velik hit in skoraj največji arhiv moderne umetnosti – memetov, poimenovanih Rage comics.
ZAKAJ?
Je tudi tokrat namen Anonimnežev gentlemansko reševanje svobode in demokracije? Pravzaprav….. NE.
Nekje na 4chanu je vzniknila ideja, da jim 9gag predstavlja pootročeno konkurenco, ki jim krade njihove lastne izdelke. Menijo, da so Rage faces v bistvu njihova ideja, konkurenčna spletna stran pa si upa celo tako daleč, da nekatere slike brez imenovanega avtorja tudi prodaja.
Ideja je nemarna reč in se v današnjih časih tudi hitro širi. Od napovedi pa do datuma napada (danes, ob polnoči) je minilo le malo časa. Po 4chanu so se pojavljale slike z navodili in podrobnostmi vojne. /b/-tardi naj bi v prvi fronti na 9gag pričeli nalagati neprimerne slike in jih po njihovem sistemu izglasovali do te mere, da bi prišle na prvo stran, nato pa naj bi ga napadli še z orodjem LOIC (Low Orbit Ion Canon), ki ob dovoljšnjem številu uporabnikom sesuje strežnik napadene strani.
GRE?
Rekel bom, da so si 9GAG-ovci precej dobro pljunili v lastno skledo. Kakor hitro se je tekom dneva razširila vest o načrtovanem sesutju njihove spletne strani so pričeli pri konkurenci s provokativnimi izjavami drezati v osje gnezdo, s tem pa so si naredili levjo uslugo. Bes uporabnikov 4chana je bil samo še vprašanje, ena stvar je vodila k drugi in “zmaga” je postala le še stvar principa.
Seveda vojna ne bi bila vojna, če ne bi napadeni poskušali odvrniti napada. 9gag-ovci se močno trudijo in z negativnimi glasovi “brišejo” neprimerne slike, organizirali pa so tudi svojo legijo, ki z DDOS napadi vrača 4chanu svoj dolg…pa vendar. Njihova stran na nek način izgublja, saj je večino časa nedosegljiva, na strani z novimi slikami pa se nabira grozljiva umazanija, zato so zaklenili vse funkcije za dodajanje, ocenjevanje in komentiranje slik. 4chan ostaja brez posledic.
KAKŠEN JE KONEC?
Nekaj časa bo še preteklo preden bosta obe strani ugotovili kako nesmiselno je njuno početje. Glede na to, da napad po evropskem času poteka ponoči večina ljudi zanj sploh ne bo izvedela, saj bosta že čez en dan ali dva obe strani v polni funkcionalnosti.
Upam, da bom lahko zjutraj razglasil zmagovalca 
PROSTOR ZA UPDATE:
- Update 1 (10:44, 21.12.2011): 9gag je zaklenil stran za glasovanje novo naloženih slik in svojo trgovino. 4chan uporablja različna orodja, da bi da spravil na dno, vendar je očitno zainteresiranih uporabnikov premalo. Povračilni ukrepi (če obstajajo) niso uspešni….
13.12.2011 — Aktualno, Slovenija, Zabava, stories of my mind Tagano ime, imena, krneki, slovenska, starinska
Zanimivo je, kako se nekateri “moderni” starši odločajo za poimenovanje svojih otrok prav do radikalnih ekstremov, s tem pa mulariji delajo prej škodo kot korist. Tako se včasih zgodi, da med sprehodom po s trenirkarji napolnjenem Tivoliju vidiš ponosnega lastnika psa, ki kliče svojega ljubljenčka, iz velike trave pa namesto nemškega ovčarja priteče dvoleten otrok.
Saj ne pravim, da bi morali po tradiciji ohranjati izumrla imena. Albert, Alojzij, Benedikt, Magdalena in Nikolina so danes zagotovo ponosni babice in dedki iz katerih se nihče ne norčuje, če pa bi v osnovno šolo v temu času hodili Rozalija, Tereza in Venčeslava pa bi bile tarča posmeha vseh sošolcev. Razen seveda s strani tihe Kunigunde.
Rekel bi, da nekatere moderne starše tipa “če vzameva kredit mava lahk dva froca” ob vseh službenih obveznostih daje pomanjkanje časa, to pa poskušajo rešiti s krajšanjem otroških imen. Tit, Vid, Val, Ada, Ažbe, Bor, Ela in Gaj bodo za podpisovanje porabili izredno malo kulija, Maj, Nej, Pia, Tia in Žak pa bodo celo življenje prikrajšani za tiste lepote dvozložnega imena, ki si ga načeloma z žretjem ovsa in galopiranjem z ritjo v zraku zasluži prav vsak najmanjši konj. Kaj se bo zgodilo z Urhom, Ulo, Uro in Umo, ki jim do starega Urbana in Urše manjka še zajeten kos črk, pa nihče ne ve.
Ah, pa saj niso samo kratka moderna imena tista, ki spominjajo na glavne junake iz pokojne risanke, račke Žaka, Maka in Paka, ampak se najdejo tudi druga, ki v uhlju pustijo čuden prizvok. Adela, Ajna, Ajša, Ajta, Anais in Amra so samo začetek. Ne vem s čim se ti morejo zameriti otroci, da jih kot starš zmerjaš z Beatrico, Bibijano, Zinko, Zvezdano in Želimirom, nikoli pa tudi ne bom razumel kakšno čudno navezanost na rastline in živali imajo tisti, ki svoj podmladek kličejo Jagoda, Višnja, Gizela, Roža, Rožana, ali pa kar Tisa.
Naslednji ekstrem so prevzeta imena v prihodnost mislečih staršev, ki poskušajo svojim otrokom zagotoviti dobre možnosti na evropskem tržišču. Tako bo ubogega Rajmunda, Roksano, Tiffany, Adelajdo, Lukasa, Anastazijo, Apolonijo, Beatrice, Lolito, Moreno in Moritza celo življenje na obrobju Ljubljane spremljalo prekletstvo piši-kao-što-govoriš imena.
Tudi svetopisemska imena so na nek način pretiravanje s strani staršev. Kaj lahko povemo o Magdaleni, Nikolaju, Pandori, Sofiji, Teodoru, Zahariji in Avreliju, ki se večino časa družijo z Benediktom in Frančiškom? Razen, da so popolnoma passé? Nič.
Ostanejo samo še imena, ki ne spadajo v nobeno od zgornjih skupin. Ljubiša, Luna, Makalonca, Mirta, Nedeljka, Noel ter Ognjeslav bodo večino življenja preživeli v iskanju romantične rime na svoje ime, Orijana, Pina, Rastislav, Šarika in Taras s Tiborjem pa bodo v vsaki seminarski dobili pod podpisom lepo rdečo vijugo avtomatskega črkovalnika. Če bi bilo od imena odvisno kje bo nek človek v življenju pristal bi Vivijana, Vojteh, Žužana, Adelajda, Bistra in Amata končali na izredno nenavadnem kraju.
Na strani Statističnega urada Slovenije se da najti najpogostejša imena, ki se prvič pojavijo po osamosvojitvi. Mogoče sem res malce nesramen in konservativen, vendar si ne morem pomagati, da se ne bi pri Tian, Mai, Zai, Rubi, Altina, Gentrit, Fjolla, Anais in Sumeja, kar malce nasmejal. Očitno imajo v porodnišnicah po novem izredno tresoče roke, saj delajo neverjetno veliko tipkarskih napak. Tako je iz Davida nastal Davud, iz Žana Džan, Klara je postala Kiara, Ana pa je na zagotovo veliko nejevoljo staršev na rojstni list dobila zapisano Hana.
Statistika tudi pravi, da obdobje Mihatov, Lukatov, Janov in Nejcev še ni popolnoma mimo. Tudi dekleta so še vedno Nika, Eva, Sara in Lara…. Obstajajo pa ljudje, ki iščejo pozornost z imeni iz nadaljevank, filmov in ostale pop-kulture, s tem pa ustvarjajo mladino nove dobe, katerih imen se bo za nas težko privaditi…..
