“The unexamined life

isn’t worth living.” je nekega lepega sončnega grškega dne navrgel Sokrat. Grem sicer skoraj stavit, da te izjave ni podal v angleščini, ampak to nekako ne spremeni dejstva, da je imel model prav.

YouTube slika preogleda

Asaf all the way.

Drugače pa evo, prejle mi je uspelo po dolgem času odit nabrcat kilometerček ali dva. Medtem, ko sem miroljubno prebavljal kosilo mi tista drugače tiha žilica v glavi ni dala miru in je s klasičnim “sej boš šou en čist izletniški tempo, u izi, tko da se mal upelješ…” najedala dovolj časa, da sem začel nase vleči opremo1 in opravljat cel ritual polnjenja obeh bidonov in praznjenja glave. Seveda je tisti konkretni načrt o mirni nedeljski vožnji padel nekam na makadam trenutek za tem, ko je zadeva začela letet. Ko začutiš veter okrog ušes2 in pri konkretnejši hitrosti s kolenom na notranjo stran položiš ovinek ali dva se težko zadržiš, da ne bi poskušal tega občutka ohranjat na daljšo razdaljo. In sva terala, oba s kolesom. Vsaj nekje do mesta, ko sta pomanjkanjanje kondicije in glupa vročina terjali realizacijo svoje davčne napovedi in so notranji organi pričeli protestirat.

Aja, skupni izkupiček današnjih živalskih srečanj je dva3. Ena srna, ki se med mojo vožnjo mimo ni dala motiti in je mirno, kot… srna (?) mulila tist šop trave, brez da bi trznila z eno samo mišico. Druga zverina je bila bolj samomorilne narave, pojavila pa se je v obliki jelena, ki je testiral oprijem kopit na asfaltu.4 Sicer pa mi ni jasno zakaj divjinski štirinožnci od vseh smeri neba na katere se pri nas razprostira narava ob nevarnosti tolikokrat izberejo točno tisto, ki vodi čez najbližjo cesto.

Aja, če smo že pri divjačinskem golažu na štirih nogah, zadnjič sem se zvečer miroljubno sprehajal po eni od lokalnih poti, ko je out of nowhere izza ovinka v polnem šprintu prikopitljal daljni bratranec današnjega jelena in sicer kaki dve leti star srnjak,5 na moje začudenje pa svoje navigacije ni naravnal v kakšno od vseh možnih smeri, ki so še celo mojemu neživalskemu očesu izpadle varnejše, ampak je suvereno zasukal glavo proti meni, me zgrešil za kakšne pol metra in šele potem planil v zavetje najbližjih dreves. Mislim, da mi ni treba posebej omenjati, da sem naslednje tri minute preživel med stanjem na mestu z rokami v žepu, buljenjem v neko prazno točko, poskušajoč ugotoviti kaj se je ravnokar zgodilo. And I was all like…

PFFFFTT YEAH RIGHT

No, pa pustimo živalske prigode živalim in gremo na nekaj bolj človeškega. Recimo k tistemu trenutku, ko mi je sredi lepljenja tri tisoč osemsto petintridesete nalepke v tednu na tisti trapasti lak za nohte, poslušanja debate o evolucijski teoriji6 s strani ljudi z besednim repertoarjem sestavljenim iz zbirke kletvic in nekaterih medmetov, dokončno prekipelo in sem iz žepa izvlekel telefon, odprl spletno učilnico in začel v glavi sestavljat enega od programov za seminarsko nalogo. Iz prinicpa in zaradi občutka, da še znam uporabljati glavo še za kaj drugega kot razbiranje mešanice srbščine, ljubljanščine in gorenjščine, ki se govori v tistih prostorih, za katero pa se ponavadi ne skriva nič življenjsko pomembnega, niti prav ničesar za miselni razvoj v katerokoli smer. Just for keeping the sanity.

Iz vse te kolobocije je nastal tudi načrt, da po koncu meseca7 spakiram nekaj stvari, odgalopiram v domače kraje in se v vroče mesto vrnem šele, ko bom za snov izpita ali dveh pametnejši, za kak kilometer kolesarjenja bogatejši in navsesploh boljši človek, brez tiste nemarne rutine za katero je znano (link1, link2), da ubija vsakršno izvirnost v duhu človeka.

To je to. Mislim, da se bomo v naslednjih dneh večkrat pisali.

  1. Slika je tukaj samo zato, ker je nekdo rekel, da se me res ne predstavlja kot kolesarja. Ma evo ti, če sm zaraščen kot mutirana breskev in si ne depiliram nog še ne pomeni, da ne znam občasno zgledat kot peterpan. Oprijete cunje n šit. iks D []
  2. kar ponavadi rezultira tudi v bitchlapu trakca čelade po licu, dokler ga ne zatakneš nekam pod brado []
  3. S številko: 2 []
  4. Kot objektivni opazovalec lahko povem, da so bili rezultati najbrž porazni. []
  5. ja, vajda, imel sem čas prešteti parožke.. []
  6. ljudje baje ne izhajamo iz opic, ker bi drugače opice izumrle.. druga možnost pa je, da so nas na Zemljo pripeljali vesoljci. Just so you know. []
  7. jap, samo še dva dni []
  • Share/Bookmark


17 komentarjev ↓

#1 Medea  Medea dne 29.07.2012 15:38

Ampak te živali so lude. Lu-de. Ravno včeraj sem med šetnjo s psico naletela najprej na lisico, ki se sploh ni pustila motiti in je lajež razkačene španjelke ni ganil, malo kasneje še na srno, ki je kar bila … pač tam je stala in jedla travo, brez da bi sploh trznila na mojo malenkost. Ali pasjo. In ja, pri teh srečanjih z divjimi živalicami sem vedno preplašena, kako bo žival odreagirala in kam ima namen steči. Paranoja pa to ;)

offtherecord: nalepke na lak za nohte? Zdilaj kaj, no :D

#2   Chemfusion dne 29.07.2012 16:09

Jaz se bolj vprašam, kdo je lastnik/ca teh nohtov. Could it be… Kracalnik? :P Vsaj glede na to da sem zadnjič na tvitter in v blog komentarjih bežno zasledil nekakšna omenjanja lakiranja nohtov.

Gozdne žvadi bi ti pa lahko bile hvaležne, da nisi lovec in jih ne poizkušaš spremeniti v golaž ali zrezke ob vsaki priliki, ne pa da še jurišajo nate. Hvaležnost pa taka.

Lepo da se bomo pisali, bo vsaj kaj za prebirat.

#3   tina dne 29.07.2012 18:34

Awwwwww, nekdo je zelo hvaležen za to foto gradivo. In pohvale za pobeg iz krempljev rutine, avgust bo odličen mesec! (Ker sem se je tudi sama končno losala, ha!)

#4 nmohoric  nmohoric dne 29.07.2012 18:54

Tudi meni ni jasno, zakaj imajo te živali takšne fetiše, morda so samo adrenalinski odvisniki, ali pa se jim je pokvaril kompas. Drugače pa dokler se proti tebi ne zažene takole medved, je šetanje tam okoli verjetno povsem varno, mar ne? In skrajni čas je bil, da malo več pišeš, ker tole ni ničemur podobno, da pišeš enkrat na koledar :D

#5 nalivka  nalivka dne 29.07.2012 21:50

Pri omembi vetra v laseh se mi v misli prikrade tisti isti občutek, ko ne moreš nehat, ko hočeš še, še hitrosti, še nevarnosti, še hitrejšega dihanja. Samo da imamo nekateri za to prave konjičke, nekateri tiste, ki vedno pridejo v velikih številkah in jeklenem oklepu, nekateri pa imate te, ki so sicer jekleni, a skoraj vedno v ednini.

Pri cestnih srečanjih s kosmatimi in nekosmatimi živalmi pa je najbolj bedno, ko se z neko hitrostjo približuješ srni in ko jo zagledaš, sledi tisti trenutek, v katerem se tebi zgodi veliko – mini heart attack, ki mu sledi zaviranje in trzanje desnega očesnega živca in spregledanje dejstva, da je treba dihat. Tista žival (pa naj bo mačka, zajec ali srna) pa se ustavi na sredi ceste in te prav butasto gleda.

#6 maia  maia dne 30.07.2012 09:22

Pa dobro, kje ti gaziš, da vedno naletiš na zmedene primerke živalic? Saj bi razumela enkrat ali dvakrat …ampak vedno?

#7 NuckinFuts  NuckinFuts dne 30.07.2012 11:23

@Medea Veš kako bom rekel… Bolj, kot so živali zaupljive, lažje jih je ujet. Kdaj pridemo na slastno divjačinsko pečenko? :mrgreen: Evo, lahk ti povem protip kam pošiljamo tiste lake: ponavadi v Mülerje po celi Sloveniji. :P

@Chemfusion Seveda tisto vprašanje o nohtih in nmohoricu štekam nekako isto kot kvantno fiziko, ampak ti bom vseeno odgovoril: ne :mrgreen: Drugače pa… kdo pa pravi, da nisem lovec? Ok, hecam se. Jagam sam mlade (definitivno ne premlade) punce, pa še to bolj neuspešno.

@tina Ne hvali avgusta pred novim letom, ali kako že gre tisti stari indijanski izrek. “Bomo vidl,” je rekel slep gluhemu.

@nmohoric Ma medved je res najmanjši problem… bolj se bojim, da me napade kaka ljubljanska gobarka, ki se je pozabila obriti po hrbtu. Zna bit moteče.

@nalivka Navsezadnje način, da prideš do svojega naravnega fiksa sploh ni pomemben, je pa v vsakem primeru rezultat izjemen :) Uh, uh, še lepša so nočna srečanja in tiste debilne oči, ki se svetijo v žarometih. Valjda trape gledajo naravnost v njih in jih zadeva zaslepi, da komaj najdejo domov.

@maia Sej tud moji blogi privlačijo same čudake, kr poglej komentarje :mrgreen: (it’s a joke, you fools :mrgreen: )

#8 nalivka  nalivka dne 30.07.2012 14:09

Pa še tale citat sem se spomnila, navezuje se seveda na začetek zapisa: “The problem with internet quotes is that you never know who wrote them.” – Aristoteles :P

#9 Medea  Medea dne 30.07.2012 15:30

NF, lisičji golaž misliš? To se da jesti? Po moje mi je ne uspe ujeti, razen, če imam srečo, pa se kakšna s steklino proti meni zapodi, to bi šlo :P

#10   maia dne 30.07.2012 21:37

Podobni s podobnim, če smo bolj specifični? :mrgreen:

#11   Chemfusion dne 30.07.2012 21:43

Se strinjam da je mlado meso za zrezke najboljše, ampak tudi rek stara koka dobra supa dobro drži. :mrgreen:

#12 NuckinFuts  NuckinFuts dne 1.08.2012 11:06

@nalivka Ma ne vem, najbrž je Sokratov citat kar avtentičen, ker ni z interneta :mrgreen:

@Medea Golaž s steklino? To bi lahko prodajali v kakšni res fini restavraciji za zasoljeno ceno. Japonski gostje zagotovljeni :mrgreen:

@maia Isti tiči skup letijo, ja… Fun fun house :mrgreen:

@Chemfusion Morš računat tud na to kaj se prej pokvari :mrgreen:

#13   Sakir dne 2.08.2012 00:20

Pa ne moreš teh oprijetih pajkic… to je hujši zločin nad človeštvom kot holokavst… :mrgreen:

Adrenalin junkie pa nedeljska vožnja na biciklu? Ne gre to tko, ti sam povem iz izkušenj da je bla gonja tut k ni blo forme.

#14 NuckinFuts  NuckinFuts dne 2.08.2012 14:34

Če se pa v pajkicah počutim kul. Pa itak na moje okostje težko pride kaj popolnoma oprijeto :mrgreen: Drugače pa imaš point… Še vedno pa pravim: bolje takole, kot v avtu in vzameš še kakšnega dobrega človeka s sabo (:

#15 nalivka  nalivka dne 4.08.2012 01:01

Hja, pa me imaš. Ampak moraš razumeti, da včasih, kadar nekdo citira kakega filozofa v angleščini, postanem malce sumljiva. Ker je dandanes enostavno preveč lahko pogooglati “Nietzsche quotes” in si ta stavek prilimati na fejsbuk in izpasti težak intelektualec… x)

#16 NuckinFuts  NuckinFuts dne 4.08.2012 11:56

Ah, @nalivka, reče se “sumničava” :mrgreen: Pa poznamo tovrstne tiče, ki razkazujejo svojo razgledanost s pomočjo interneta. Sicer takim še vedno lahko podelimo nagrade za trud, pa to. Naslednja stopnja parazitov so tisti, ki po socialnih omrežjih lepijo kvazi umetniške fotografije z motivacijskimi gesli :mrgreen:

#17   Večerne misli — NuckinFuts dne 12.08.2012 00:12

[...] bi mi bilo sicer napisati,1 da načrt, ki sem ga omenjal nekje in nekdaj deluje kot nov avtomobil in da se končno ob večerih mirno uležem v posteljo z mirnostjo [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !