Vnosi v kategoriji 'Aktualno' ↓

En blog na dan,

pa če se mi prsti začnejo svetit.

Ni preveč prijetno buljit v zaslon na proste dneve, ker ga imam že na šihtu polno črevesje.1 Ampak se trudim, da bi spravil povprečno količino objav na dostojen nivo.

Postali smo lene riti. S “smo” mislim na blogerje, z “lene” mislim lene, z “riti” pa ciljam na zadnjice šimpanzov. Res me ne zanimajo vzroki, zakaj je prišlo do tega, oziroma bom to raziskovanje prepustil v obdelavo kakšnim FDVjevcem, ki so predvčerajšnjim odkrili, da obstaja internet. Vem samo, da mi ni všeč, da drvimo v obdobje izražanja s kratkimi stavki, kratkimi zapisi, komentarji, heštegi, slikami, smeški in ostalo znakovno govorico, ki močno spominja na brbljanje papagajev.

Presneto, nekoč je recimo naš dragi Fetalij skoraj vsak dan napisal novo objavo in v njej prepljuval, kar se je dalo prepljuvati, zdaj pa ima enkrat, ali dvakrat na mesec na tviterju kakšen izpad in napiše šest jeznih čivkov čez trenutno politično stanje, ter se potem še skorajda opraviči in umolkne. Brezveze! In vemo, da gre blogerjem na slabše, če še celo lokalni patriot pade v akutno brezpisje.

No, kar hočem rečt je, da je žalostno gledat, da celotna družba vedno manj vzpodbuja pisanje in branje. Kdo bo v temu duhu čez 10 let še sposoben izražanja kompleksnejše pisane misli. Kdo bo zabaval tihe, mirne ljudi z nebleščečimi črkami, ki se pomensko v glavi spremenijo v krasne slike in smeh. Oh, seveda se bodo našli ljudje, ki bodo še vedno zmožni tega. Ampak je večina mase tista, ki določa smer družbe, zato je kar malce žalostno, da se te mesece opušča odstavke in povedi in se vse preveč rado zateka vedno bolj k renčanju in tistim 140 znakov.Vsak, ki kdaj reče, da je neko pisanje v redu že, če je razumljivo, čeprav krši prav vsa pravila znane slovnice, pa naj si požre pest.

Saj ne rečem, po svoje je umetnost povedat čimveč s čim manj, vendar mislim, da smo vsi v 3002 videli kaj se zgodi s skromnimi špartanci.

  1. ne dobesedno, valjda []
  2. filmu, op.a. []
  • Share/Bookmark

Dolgočasne številke

Bilo je še v časih referenduma o arbitražnem sporazumu, ko je naš takratni predsednik sestankoval z namestnico evropskega komisionarja in to pišem samo zato, da naenkrat razočaram več prdcev, ki pri vsaki omembi politike priletijo na spletno stran in pametujejo o zdavnaj umrli zgodovini in temo objave zgrešijo za svetlobno leto.

http://i1.kym-cdn.com/photos/images/newsfeed/000/109/590/butthurtdwellerexplained.jpg

In gremo na dolgočasne številke iz pregleda leta 2013:

Zdaj že četrtič (lanska objava) pišem objavo na isto temo (statistika bloga). Namenjeno sebi, pa še kateremu drugemu številčnemu ljubitelju.

  • Torej, lani je Blogosove blogerje udarilo več reči: uredba o piškotkih, ki je v aplikacijah za zbiranje statistike1 pustila velikansko luknjo v uporabniških podatkih za obiskovalce, ki niso imeli vključenih piškotkov.
  • Na siolovi naslovnici so bili najprej blogi premaknjeni iz vrha nekam proti dnu strani, kasneje pa so celo popolnoma brez pojasnila in obrazložitve izginili.2
  • Urednika Blogosove strani so ugrabili vesoljci in mu izčrpali možgane skozi uho in ga odpeljali nazaj v posteljo, še preden se je uspel zbuditi. Še vedno sicer opravlja svoje delo3 vendar zelo redko in neizmerno slabo. Objave na naslovnici se menjajo enkrat na teden, ali pa še to raje ne.
  • Veliko dobrih blogerjev je udarilo življenje, precej jih je nehalo pisat, ostali pa so se preselili na TW, kjer poskušajo izstopat iz množice debilov, ki s svojimi 140 znaki na povprečno poved spominjajo na neandertalce. Buggavuggahugga.
  • Eeeee.
Zdaj pa k statistiki.

Letno število objav počasi pada na vseh blogih. Tako se je tudi z moje strani v 12 mesecih na spletu pojavilo samo 35 prispevkov, kar po hitrem izračunu pomeni, da sem gumb “Objavi” pritisnil malce manj kot trikrat na mesec. Še vedno boljše povprečje, kot večina blogerjev tamle v blogrolli.45

Skupno število obiskovalcev v letu:

http://ubuntuone.com/1mvBdLAwzSgARvM0W5UTUS

Od tega vračajočih:

http://ubuntuone.com/79PdFY70EBJFcWpCnHsYKV

Kar pomeni, da je rednih bralcev napram padalcem toliko: http://ubuntuone.com/3qKLFSjuS11OfloGhQH5oY

Obiskovalci so odprli toliko strani:

http://ubuntuone.com/2WOObUshkzzMvHOrmPizNa

Kar pomeni, da je vsak posameznik povprečno poklikal: http://ubuntuone.com/3Fcb7aaZdmxqA3ghiK9Wum

In se na blogu zadržal (hh:mm:ss):

http://ubuntuone.com/2vrKWoPzPSOC97cGLixDj8

Kar je novega, je to, da je kar 675 obiskovalcev prišlo na blog preko povezav na različnih družbenih omrežjih, kar je več od tistih, ki so na blog  priklikali preko direktnega zaznamka (466). Preko povezav na drugih spletnih straneh in blogih je vpadlo 1.170 obiskov.

V bistvu lahko pokažem še kako izgledajo podatki o referenčnih povezavah na moj blog (klik na sliko za povečavo):

http://ubuntuone.com/7KXJdmGQ6SV4TIgLKJLPvn

V temu primeru tudi hvala Ritkotu za povezave, kljub temu, da ne ne piše več, ker je smotan.

Med ključnimi besedami prevladuje kar “nuckinfuts,” sledi mu “assault cube nuckinfuts,” takoj za tem pa še beseda “sarkazem.”  Ugibajmo na katero besedo sem najbolj ponosen?

Ok, pa še objave:

Na prvem mestu bo kar Kratki vedež o vožnji skozi krožišče za Ljubljančane inu ostale uboge v duhu, ter pomoči potrebne s kar 5.713 obiskovalci, kar je po svoje trapasto, ker je bil napisan leta 2012. Po obisku objavi tesno sledi kar glavna stran bloga, ogledana 4.993-krat, potem pa še Gremo po Mirota v center s 669 ogledi.

Največ obiskov v enem dnevu pa je na moj blog prišlo 14.5.2014, ko je v istem dnevu stran pogledalo kar 2.414 internetarjev.

S tehnologijo je bilo takole:

http://ubuntuone.com/2cbEb8bC1jODAKiuo6KU4H

Tako. My work here is done.

V novem letu pa je v planu evakuacija blogosa. Samo povem.

  1. GAnalytics v našem primeru []
  2. To je velik zalogaj, ker je običajno velika večina bralcev prihajala na Blogos od tam. []
  3. ker, po pravici povedano, ni ravno težaško []
  4. Ne, Sakir, zate vemo, da ne spadaš zraven. []
  5. Oldfart. []
  • Share/Bookmark

Lajtas

Klopot konjskih obuval je odmeval po poletni tišini gozda, ki je tiha ravno toliko, kot je pomaranča zelenjavna. Kolesa voza so trla tisočkrat povoženo drobno kamenje in ga spreminjala v rahel pesek točno tako, kot ga lubenica ne bi. Na sprednjem koncu voza in na zadnji strani živali je sedela temna postava, kateri je, gledano na daleč, polovico obraza pokrival zmahan klobuk, gledano na blizu pa ravno tako. Mimo prhanja kljuset, topotanja kopit in tresenja voza bi se prav lahko slišalo rahlo pogrkovanje, ki bi ga lahko pripisovali izključno smrčanju rahlo utrujenega človeka, vajenega dolgega potovanja in polnega zaupanja v živali, da bosta našli pot domov.1

In potem se je mož naveličal večnega tresenja voza, si kupil mercedeza in ob prvi priložnosti zaspal za volanom na avtocesti. Konec.

Skoraj tak, kot je konec letošnjega leta. Vidite, kako neopazno sem zamenjal in povezal dve različni temi?

http://oldstersview.files.wordpress.com/2010/02/capture-horse.jpg

2013 v slovo bi lahko napisal nekaj krasnih vrstic, pa si, prasec, niti ne zasluži. Bilo je Leto, pisano z veliko začetnico. Sploh ne toliko zaradi izjemnosti, mirnosti in nadvse blagodejne kratkosti, ampak ker je bilo prvo v mojem kratkem, patetičnem življenju, ki bi ga lahko označili za prelomno. Odločitve so padale ena za drugo, majali so se krhki temelji dozdajšnjega mišljenja, začelo se je betonirat prihodnost na tleh, ki niso kot žabarsko Barje,2 prostih dni pa je bilo iz tega razloga presneto malo, kar se tudi pozna pri količini objav točno na tejle strani spleta…3

In zdaj prihaja tisti čas, ko se bo pokazalo, če je bil kateri od odcepov na poti zgrešen in se bo vse spremenilo v prah. Ampak pustimo prispodobe v uporabo piscem bolj romantičnih besedil in tistim, ki jih znajo naklepat tako, kot je potrebno, da ti v srcu zaigra nekaj glasbenih not, ki morda celo niso iz komerciale, ki jo v ušesa silijo oglaševalski radiji.

http://aliciabruxvoort.net/wp-content/uploads/2012/10/noise1.gif

Kolikor je vidno, bo treba blogos počasi evakuirat, ker vse kaže na to, da bodo tale blogerski del odgovorni umaknili v dno kakšne luknje in ga na koncu zavrgli. Treba bo poiskat alternativo, vsaj za voljo tistih redkih priložnosti, ko je potrebno iz duše dat nekaj trapastih vrstic, ki bi potrebovale še veliko piljenja, pa ga ne zahtevajo, ker so pisane na svobodnem mediju.

Naj bo za konec še nekaj priporočil, ki bi jih uvrstil med letos najbolj zapomnljive:

  • Fetalij s svojim poskusom uboja na javnem mestu: Otrokojed na #lpp
  • Limona z najčudovitejšim primerom optimizma v temu koščku vesolja: Šov
  • Nalivka nas je popeljala skozi kupček čustev: V malem mestecu
  • maia se je potrudila in nas skozi daljše obdobje vodila s sabo na izmenjavo v Prago: Praga za začetnike (celotna zbirka – do sedaj 20 objav, and counting)
  • Tina je s tole objavo letos začela s popotovanjem po receptih, od katerih je težko izbrati najljubšega, ker jih ni še nihče drug testiral ker jih je toliko.
  • Kracalnik je spisal odlične nasvete za prijeten oddih na severnem delu Ljubljane: Najlepši nakupovalni center
Zdaj pa tako: kdor pride do konca tele objave, naj v komentarje le prilepi blogerski zapis, ki mu je letos ostal v spominu. Tako, da se še drugi malce navdušujemo. Prav? Se vsi trije bralci strinjate? Ok.

Pa lepe praznike.

http://theoverthinker.org/wp-content/uploads/2013/12/grinch-3.jpg

  1. Ali do prve gostilne, kot ju je gospodar ponavadi vodil.. []
  2. ampak so presneto trdna, op.a. []
  3. spletni strani, a ne []
  • Share/Bookmark

Je kdo že mislil,

da bom letos pozabil? Nope.

Vsako leto je besedilo bolj na mestu:

YouTube slika preogleda

“En lep vesel božič vsim dušam prodanim, vesel božič nunc’m brez tistih reči. An putanam, šašinam an ritim usranim, če koga sem spustu, nej se ne jezi.”

  • Share/Bookmark

Pr-u čr-u!

Ali: kako se v življenju že n-tič spopadeš s plusi in porazi prvega, pa vsakega nadaljnjega dneva v šoli.

Kot star vajenec menjavanja večje količine izobraževalnih ustanov/oddelkov na relativno majhno časovno enoto, bi si en čisto navaden človek mislil, da ga v tovrstnem primeru težko še kaj preseneti. Vse do trenutka, ko taisti čisto navaden človek stopi skozi vrata in mu v sluhovode ter ostale zaznavalce okolja vrže kup hrupa, vonja in vizualno neprimernega gradiva, ki kaže na sledove megalomanske količine adolescentne prisotnosti.

http://www.debbieschlussel.com/archives/dumbpeople.jpg

“Pa ne že spet,” si misli, ko po nekaj letih študija v stavbi, kjer soobstaja prekomerno število srednjih šol, spotikljaje čez torbe in kozlarije, ki jih prisotna raja preveč rada stresa po okolici v svoji mladinski nevednosti, pleza proti neznani predavalnici, na še malce manj znani lokaciji v trebuhu zgradbe. Novosti pri spremembi okolja med “uni” in “vsš” se v trenutku pokažejo takrat, ko pogleda po zmedenih pogledih sotrpinov, katerih nosilci varirajo od rokomlatih dolginov, katerih obrazne poteze še nekaj let mozoljavosti sploh ne bodo znane, pa vse do možakarja, ki je v šolskih klopeh nazadnje sedel takrat, ko so na Kongresnem trgu še pasli živino in jo občasno zbili s tramvajem…ali nekaj podobnega. V svoji navidezni samozavesti se poskuša zlit z okoljem,1 pa mu to uspeva samo do trenutka, ko ga po hrbtu treščijo vrata, pred katerimi se ustavi, še preden se spomni, da bi lahko realiziral enega od svojih odhodov na toaleto, ki po kvantiteti spominjajo na tistega, ki ga prakticira naključna kokoš, ki na en petkov večer koktejle zamenja za litre hmeljeve raztopine.

http://cdn.mdjunction.com/components/com_joomlaboard/uploaded/images/drool-a4b6fb43806a885d27960ef4fe27d6c8.gif

In potem se prične kolobocija predavateljev, predavanj in dodatnega dela, ki varira od2 učenja angleške abecede,3 pa do popoldneva, ko predavatelj pade v dolgo, ampak zanimivo debato o kvantni fiziki. Oh, ja.

Se pa po dolgih letih poskusov intelektualziranja v prazno, končno učim o uporabnih stvareh, ki ti pomagajo preiti iz danes na jutri, kar deluje precej pomirjujoče. V kontrast tistemu, kar bo najbrž sledilo v roku nekaj let, ko bo svet pokazal, da ne mara mladine, ki išče zaposlitev.

http://monkeysandmountains.com/wp-content/uploads/2011/03/foreign-language-school-pig-cartoon.jpg

Kwa pa vi kej?

  1. starejši sošolec, ne jaz []
  2. majgad []
  3. dejansko imam list z izgovorjavami angleških črk v stilu pišikaoštogovoriš []
  • Share/Bookmark

Prav, ampak…

Sončni žarki so padali na gozdnate hribe. Rahel oblak jih je poskušal ustaviti, ampak je imel, kljub bližnjemu koncu letnega časa, premajhno moč, zato so sence listov in iglic mirno igrale svoje igre silhuet na travnatih tleh točno določene jase. In prav na robu le-te bi pozorno uho lahko zaznalo rahel šum, bolj od daleč pa bi še tako pozorno oko s težavo zaznalo rahlo premikanje nečesa rjavkastega, zlitega z ozadjem vejnate in posušene podrasti.

Čisto počasi je srna otrpnila, ovohavala zrak in previdno obračala uhlje v vse možne smeri, iščoč tisto brezimno nevarnost, ki jo je vsak dan čutila na vratu. Nadaljevala je pot bolj proti sredini slastne trave, kamor je hodila vsak večer, po dolgem in nemirnem spanju v praproti. Hodila je pretirano pazljivo, počasi in se občasno ustavljala. Nenadoma je na dlaki začutila tisti občutek pritiska ozračja, ki je po njenih primarnih in nekaterim vrstam že davno izgubljenih nagonih pomenil, da je najbolje čimbolj naglo stestirati oprijem tal in izmeriti količino lepenja med kopiti in njimi. Vendar je bilo že prepozno, ker je nekje pod nad nogo začutila bolečino, oči pa so ji hitro zamenjale sliko za prazen nič.

http://junkmilesrun.files.wordpress.com/2013/05/caveman-spear.jpg

Previdno se je približal srni od zadaj, s hrbtne strani. Še sam ni vedel kdaj točno se je naučil, da lahko pri na videz mrtvi živali brcajoča kopita še precej kvalitetno zlomijo nos na nepoučenih mladeničih. Mišice in pljuča so mu še vedno plale od prebitka adrenalina, lovskega nagona in štirih kot blisk hitrih korakov, ki jih je naredil iz svojega skrivališča ob jasi. Ob pogledu na srnje truplo ga je obšla samo ena nepovezana misel: zima, hrana, kožuh. Če ne bi uplenil srne in še mnogih drugih poprej in potem, bi kombinacijo zamenjale “mraz, lakota in mrtev.” Z lahkoto je izpulil sulico iz plena, si ga zadegal preko ramen in lahno stekel proti domu.

In potem danes živimo v družbi, kjer v dnevu ne doživiš niti ene prvinskosti. Niti ena povezava med dvema stvarema, med dvema dogodkoma ni enostranska, malokaj se obnaša po vzorcu vzrok –> posledica. In po temu sodeč so naši možgani, ki so bili neverjetno izjemni pri spopadanju z izzivi, ki jih je postavljala narava, dosegli svoj vrhunec, ker mašijo sami sebe z mislimi, katerim niso kos, ker so pretirano kompleksne. Saj…odkrili smo in še odkrivamo matematične in fizikalne skrivnosti vesolja…. Ampak kaj nam to pomaga, če nikjer ni praktičnega algoritma za primerno izbiro poti v življenju, ki ne vodi v največjo neumnost. Če je nekoč naš lovec s sulico samo zamahnil z roko, ko so mu drugi govorili, da je tepec in se trkali s pestmi po čelu, kadar je sam in samcat odšel na lov v skrite kotičke gozda in je bil naslednjo pomlad prva izbira na jedilniku najbližjega risa, je dandanes pač malce težje predvideti, da boš nekoč za preživetje drgnil ostanke ptičjih iztrebkov iz stolov v naključni restavraciji, ker si se pred 20 leti pač vpisal na primerjalno književnost.

http://www.gapingvoid.com/now%20what.jpg

In živimo v družbi, kjer se zastarela miselnost fiziokratizma in merkantilizma1 zdi kot prijetna sapica na vroč dan. Skupaj plačujemo ogromne količine denarja ljudem, ki ne proizvedejo niti centa dodane vrednost in svoje bogastvo nosijo trosit v eksotične kraje, kjer s stotaki obmetavajo lokalno favno, da bi končno le slekla obe krpici. Potemtakem se lahko enega dne zmenimo in gremo skupaj v Piranski zaliv v bakrenih novcih zmetat štiri desetine svojih dohodkov, da bomo imeli občutek koristi vsaj pri nevarnem dvigovanju morske gladine, s katerim nas že leta2 strašijo tisti bolj zeleno ozaveščeni.

Odkar motika in črni nohti ne pomenijo več, da si služiš kruh; odkar sulica zgoraj omenjenega mladca ždi v muzejski vitrini in ne pomeni več razlike med od mraza prezeblimi prsti in prijetno ogretega kožuha okrog nederij; odkar je sposobnost gobcanja tista, ki prepričuje ljudi, da si nekdo zasluži tri tisoč in več evrov na mesec na računu… od takrat naprej je vse bolj pisano na kožo tistih, ki nimajo srca za pravičnost in moralo.

Ne pravim, da je napredek slaba reč, pravim, da smo zašli s poti. Družba, kot celota, je na avtocesti skozi vesolje,3 zgrešila odcep za boljši svet. In potem se vsak izkoriščevalec in brezdelnež sprašuje kje je šlo vse narobe in zakaj imaginarna veda, kot je ekonomija, propada in se lomi na milijonih različnih koncev.

Ampak zakaj bi se kdo čudil, če pa živimo na kosu zemlje, kjer bi 90% ljudi stradalo in počasi umrlo, če bi bil najbližji merkator teden dni zaprt.

  1. ne nehat  brat, saj bom nehal s težkimi besedami. []
  2. bolj neuspešno, ker imamo itak Triglav, kjer se lahko stiskamo kot na zadnjem otoku naše države. Klinc, takrat obrnemo odojka in povabimo še avstrijce, ki bodo s čolnom čakali na Grossglocknerju.. []
  3. he-he. Štoparski vodnik anyone… []
  • Share/Bookmark

Glasbene koze

Na spletu, kjer se dokazano lahko znajde prav vse, že dolgo časa obstajajo posnetki koz, ki pri svojem oglašanju zvenijo kot ljudje. Recimo tule. Internet pa ne bi bil internet, če se ne bi našel nekdo, ki bi idejo peljal malce predaleč.

Svet je očitno spremljal slovensko glasbeno sceno in ugotovil, da so koze v glasbi lahko zelo popularne. Tako se vedno večkrat pojavljajo prirejeni in po minuto dolgi izseki iz videospotov tistega, čemur danes pravijo  glasba. Spremenjeni so ravno dovolj, da so postali smešni.

Pa jih poglejmo nekaj, prav?1 Torej, zakaj je bil internet sploh izumljen? Za tole:

Bon Jovi – Livin’ On a Prayer

YouTube slika preogleda

Taylor Swift – I Knew You Were a Goat

YouTube slika preogleda

Maroon 5 – She Will Be Goat

YouTube slika preogleda

Katy Perry – Firegoat

YouTube slika preogleda

The Wanted – I Found a Goat2

YouTube slika preogleda

Nicki Minaj – Starship Goat

YouTube slika preogleda

V kratkem pričakujem, da se bodo na TiTubi pojavili še boljši in bolj izpopolnjeni posnetki tega ranga…do takrat pa je to to.

Od kozla, za kozle.

  1. Aja, pa zapomnite si, da ste jih videli tukaj, ko vam bodo ljudje čez en mesec govorili o teh ful dobrih posnetkih s kozami, ko bo zadeva postala bolj mainstream. Hipster NF. []
  2. Zakaj za vraga imajo v videospotu toliko inštrumentov, če ni slišati niti enega? Stupid people. []
  • Share/Bookmark

Za urikverc

Glede na to, da sem statistiko ob koncu leta napisal že 2x (link1, link2), naj bo še letos, evo.

V 2012 se je na temu blogu znašlo 68 objav,1 kar v povprečju znese 5,7 objave na mesec. Glede na nekatere druge bloge, ki jih toliko objavijo v enem dnevu sploh ni slabo.

Vseh obiskov spletnega mesta je bilo 17 420, skupaj pa so odprli 33 464 strani, iz česar sledi, da je vsaka oseba povprečno pogledala 1,92 strani na en obisk.

Letošnje objave so bile malce krajše od lanskih, zato se je še enkrat izkazal izrek o obratnem sorazmerju dolžine objave in času, ki ji ga bralci posvetijo. Tokrat je bil povprečen čas na blogu kar 2 minuti in 21 sekund.

Lepo je vedeti, da je polovica obiskov bloga prišla s strani rednih bralcev, ostale izgubljene duše pa so s svojimi 8 847 unikatnimi pojavitvami spoznale, da na internetu obstajajo določeni blogi, ki niso vredni branja. Kako je takim uboščkom uspelo priti na NuckinFuts blog? 4 185 junakov je semkaj prišlo preko iskalnikov, največkrat preko besedne zveze “9gag faces,”2 11 100 jih je največkrat ponesreči kliknilo na link do mojega bloga na Blogosu (2 094), Siolu (1 390), zahvalil pa bi se tudi Pametnjakoviču, od katerega je sem prišlo kar 947 izgubljenih duš. Ne rečem, tudi druge blogrolle so pomagale pri referenčnih povezavah, zatorej vsem soblogerjem: hvala lepa, pa velik pirhov.

Na glavni strani bloga se je ustavilo 10 402 obiskov, na drugem mestu po branosti pa je s 459 bralci stran O blogu in o avtorju, kjer ste se zadrževali 41 sekund. Povprečje za branje ene povedi je 41 sekund? Resno? What are you? Twelve? No, kakorkoli že, najbolj brana objava je bila letos Ko posadiš drevo (395), sledita pa ji Excuse me (362) in objava z najdaljšim naslovom letos: Kratki vedež o vožnji skozi krožišče za Ljubljančane in ostale uboge v duhu in pomoči potrebne, kjer je 335 bralcev za branje naslova porabilo 3 minute in pol.

Tehnološka statistika je včasih najbolj zanimiva. Letos ni. Vseeno: Firefox s svojimi 37,36% letos vodi med brskalniki, s 35,33% pa mu tesno sledi Chrome. Na tretjem mestu je daleč zadaj z 11,29% osovraženi IE. Med operacijskimi sistemi vodi seveda Windows z 82,52%, povečalo pa se je število uporabnikov odprtokodnega Linuxa, ki je sedaj že pri 6,61%.

Vidi se, da je Siol na svoji glavni strani premaknil bloge nekam na dno,3 zaradi česar je bera bralcev šibkejša, kot prejšnja leta. Drugače pa hvala lepa za vse komentarje, debate, traparije in branje.

Se beremo še naslednjih 12 mesecev, od jutri naprej pa vam želim tudi: Srečno novo leto, čimveč mavričnih ponijev, čimmanj glivic na nogah, čimlepše nosne dlake in veliko žaganja! :mrgreen:

  1. tale ne šteje []
  2. butli []
  3. zakaj? Resno? Če že služite z oglasi na naših straneh bi lahko malce bolj promovirali zadevo, ne? []
  • Share/Bookmark

Kot vsako leto

še letos:

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Sam tko,

da se malce oglasim in povem, da sem še živ in da ne znam več pisat.

Pa to.

Ojla.

  • Share/Bookmark