Vnosi v kategoriji 'Multimediji' ↓

Logistični problem (ali pečkino potovanje)

Stvar je v tem, da je kolegu12 preminil trdi disk v prenosnem računalniku. Ker je ta prenosni računalnik znamke HP, ga bom od sedaj naprej v zapisu imenoval “pečka.”3

Seveda je pečka še v obdobju garancijske pogodbe, zato je poklical na servis in jih prosil, če mu pošljejo nov disk, on pa jim vrne starega,4 vendar uradni zastopnik ni hotel o temu nič slišati, dejal pa mu je, da bo po računalnik poslal kurirsko službo. Tako je kolega moral čez polovico države do doma in tam nekaj dni čakati s pokvarjenim računalnikom. Tu pa se zgodba šele začne.

Kurirska služba, ki je prišla po pečko je bil nemški DHL, ki uporabnikom da kodo za sledenje stanja paketa preko interneta. Tukaj je screenshot potovanja pečke po dveh dneh:

Če povzamem: najprej je pečka potovala v Ljubljano nato v Linz v Avstriji, od tam v Leipzig v Nemčiji in nazadnje v Budimpešto na Madžarskem, kjer je najbrž tudi uradni servis za HP Pavilion. Na oko bom navrgel, da je torej celotna preletena pot dobrih 1000 km.

Zaradi okvare enega diska, s katerim bodo imeli dela največ pol ure.

  1. torej sošolcu s faksa []
  2. edinemu sošolcu iz faksa, če smo ravno pri temu []
  3. Ker so vsi HP prenosniki primerni za gretje prostora, peko jajc in žganje plastike. []
  4. Glede na to, da študira računalništvo bi premontažo opravil b.p. []
  • Share/Bookmark

Ne razumem

kako, da večina ljudi ne premore niti tiste malenkosti filtriranja, ki je potrebna, da se izognemo neumnim podatkom1 tipa novic na 24ur.

Mislim, zakaj bi kdo hotel vedeti kako je bila oblečena neka popolna tujka na neki medijsko znani prireditvi? Koga zanima katera dva zvezdnika sta po novem par? Zakaj bi kdo hotel videti nekoga, ki si z malce ekscentričnimi nastopi dela sramoto?

Če katerega ljubitelja resničnostnih šovov povprašaš, zakaj jih gleda, bo najbrž odgovoril:”Ker so nastopajoči tako neumni.”  Pa daj no, resno? Samo zato, ker so nekoga s pomočjo zrežiranih, rezanih ali kako drugače obdelanih scen predstavili kot malce zaostalega ali “neumnega” je to kar naenkrat zanimivo?

S televizijo sem se skregal že pred davnimi časi. Enostavno je ne gledam. Ker pa so te škatle vsepovsod velikokrat ob mimohodu ujamem kakšen košček teh bedastih zabijalcev časa. Kar ne morem verjeti je, da ljudje dejansko padajo na takšne poceni finte, kot so tam uporabljene. Ampak padajo. Kot prilepljeni vsak teden, dan ali uro sedijo ob ekranu in z raznimi vzkliki spremljajo odločitve žirije, glasovanja ali provokatinvih izborov, se smejejo tistim, ki so posebej izbrani za “odstrel” – torej tistim, ki naj bi bili “neumni” in se čudijo temu, da dejansko obstaja nekdo, ki je bolj bedast od njih.

Pa je res velika razlika med tistim, ki je pripravljen iti na resničnostni šov in tistim, ki je pripravljem požreti tone in tone neuporabnih podatkov samo za učinek provokacije, ki zbuja različna čustva pri gledalcu? Je res velika razlika med tistim, ki na račun zavajajočih naslovov člankov pobira velikanske denarje in se z lažnimi podstranmi in umetnimi kliki okorišča z naslovom “najbolj obiskana spletna stran” in tistim, ki se mu zdi zanimivo, da je kraljica Elizabeta avtomehanik?

Velikanski kupi retoričnih vprašanj, vem. Mogoče bodo vzpodbudila koga, da se malce zamisli.

Večina prebivalstva na svetu ima očitno zelo zamašen, ali pa slabo razvit detektor za (oprostite izrazu) sranje. Kaj mislim? Če se pod kategorijo “šport” skrivajo naslovi o ločitvi nogometaša in manekenke, če se pod politiko jemlje zapis o domnevni korupciji v neki od Boga pozabljeni občini, ki je že tako poln nepreverjenih informacij ampak samo domnev, tukaj nekaj smrdi. Zagotovo v ozadju obstaja nek namen, ki je skrit pred naivnim bralcem.

Če se pod imenom “resničnostni šov”  in “zabavna oddaja” predstavlja zrežirano, čas zabijajoče in brezpredmetno skropucalo,  je nekdo nekje izkoriščen, nalagan in zavajan.

Kmetija, bar, bigbrother, slovenija ima talent… Vse v njih je tako očitno. Skrbno izbrani “igralci,” ki se še kako dobro zavedajo koncepta resničnostnih šovov2 delajo različne scene, včasih tudi čez mejo dobrega okusa, zato da se najde čim več ljudi, ki se lahko posvetijo mislim:”boljši sem od njih.”

24ur z vsemi umetnimi podstranmi, mmc, slovenske novice… Na sto kilometrov se zavoha smrad prisiljenega senzacionalizma in velikih zaslužkov na račun ubogih v duhu. Mediji naj bi bili neka izredna veja oblasti, ki skrbi za nadzor nad demokratičnimi prvinami v politki. Ne vem zakaj se mi zdi, da nekateri izgubljajo verodostojnost nekaj stopenj pred političnim dogajanjem. Že pri naslovnicah se postavlja vprašanje koliko so njihova poročanja verodostojna.

Kaj je rešitev? Samocenzura!

Hitro se moramo naučiti, da ni vse na svetu zlata vredno. Če je nekaj všeč širšim množicam še ne pomeni, da je dobro. Nekaj kar vzbuja kvečjemu negativna čustva in posmeh je SLABO ne pa zanimivo in smešno. Kako malo morale nam je še ostalo?

  1. nalašč ne pišem “infromacije” ker so informacije nekaj, kar je uporabno. []
  2. razen pri SIT []
  • Share/Bookmark

No irony here

Malo prej sem poizkušal dolposneti nov Firefox 4, oz. bolje rečeno nadgraditi staro verzijo. Začuda se je prenos ustavil tik pred koncem, nekje na 98% poteka.

Kljub večkratnim poizkusom, zapiranju in odpiranju okna starega Firefoxa in celo resetiranju računalnika se je prenos ustavljal. Končno sem poizkusil prenos izvesti v slabi alternativi za internetni brskalnik1 in uspelo je.

Četrta verzija mi je precej všeč, ker ima širši prostor med zgornjo vrstico in dnom ekrana, kar na mojem Maxiračunalniku©2 pomeni zelo veliko. Ogromno boljša je od stare izvedbe, ker se z njo da downloadati inštalacijsko datoteko za Firefox 4.

  1. IE []
  2. Majhen netbook. []
  • Share/Bookmark

Reševanje računalniških težav

za telebane.

Mislim, vsak, ki se vsaj malce spozna na računalnike (ali bolje: vsak, za katerega ljudje mislijo, da se spozna na računalništvo), pozna občutek, ko ga nekdo prevzame za zastonjskega računalniškega serviserja.

Nimam se za posebnega štručkota v teh stvareh in res nisem. Poznam nekaj laičnih osnov informatike, računalništva, po novem tudi programiranja,1 res pa je, da si hitro zapomnim kakšne uporabne trike, bližnjice ali alternativne poti za čisto vsakdanja opravila na kalkulatorjih.2 To pa je čisto zadosti, da impresioniraš večino znancev.3 In že nesrečna situacija, ko te nekdo opazuje pri brskanju po internetu lahko sproži govorice, da obvladaš računalnike in vse kar je povezano z njimi. To pa je trenutek, od katerega naprej si mrzel.

Zapisan postaneš kot nekdo, h kateremu se vsi znanci zatekajo po pomoč, ko jim nagaja karkoli na isti mizi, kot je računalnik. Nekomu pomagaš najti ikono, ki je “čudežno” izginila z namizja, naslednji dan hoče od tebe nasvet za nakup novega računala.4 Drugemu spet pobrišeš tisoč nepotrebnih procesov ob zagonu, to pa se stopnjuje v nalaganje novega operacijskega sistema.5 Če komu dobronamerno svetuješ, naj izpiha zrak iz hladilnika, mu moraš čez dva tedna odgovarjati na vprašanje, katera grafična kartica je najboljša.6 Zanimiv primer je znanec, kateremu sem  pred leti nastavil uporabniško geslo v XP-jih, pred kratkim pa me je po dolgotrajni prekinitvi komunikacije kliknil na FB-ju. Seveda sem isto sekundo vedel kam pes taco moli. 7 Po mojem odgovoru na vprašanje “Kaj zdej?” je izstrelil:”Ti, k si tak heker pa to…”8 Na kratko: od mene je hotel, da nekomu udrem v Hotmail račun.9

Poba ima srečo, da nisem žlehtne sorte, ker obstaja stran z dobrim trikom “vdiranja v hotmail,”  pri katerem ti tak nadobuden “heker” izda SVOJE uporabniško ime in geslo. Nekateri pač niso seznanjeni s preprostimi varnostnimi pravili za uporabo interneta.

Za konec še na kratko, o sliki, ki sem jo že enkrat objavil, tokrat pa jo bom še prevedel:

Noben, ampak res noben računalničar ne ve vsega, pozna pa nekoga, ki zna. Strica Googla. Kadar ubošček poskuša popraviti napako najprej pogleda program, ki povzroča težave in poizkusi najti gumb/ikono/napis, ki je kakorkoli povezan s težavo. Če tega ni, poklika nekaj naključnih in mogoče najde pravega. V nasprotnem primeru vpiše v iskalnik nekaj besed povezanih s problemom in klikne na prvih nekaj najdenih povezav, tam pa ponavadi zagotovo najde rešitev. Če se tudi ta najdena rešitev zalomi v tisočem poizkusu, ima vsak uporabnik pravico poiskati stokovno pomoč. Drugače pa pač ne!

Pika.

p.s.

Tisti FDV-jevec, ki je danes na moj blog prišel z iskalnim vnosom “psihološke posledice lulanja sede”: EVO TI pomoč. Čeprav ta slika prikazuje bolj fiziološke probleme. Psihološke si pa itak, ob tako dobri grafiki lahko vsak dovolj dobro predstavlja.

  1. Tukaj sem res na stopnji informacijskega neandertalca. Ok avstralopitka. Mimo amebe sem zagotovo že šel. []
  2. Win+R ->”calc” – brez navednic in tipka Enter []
  3. verzija:” Antivirus update? Kaj to pomeni? Mam virus na računalniku?” []
  4. Seveda, na pamet poznam vse modele na svetu… Pa ne mislim “modele” kot ljudi, ampak modele računalnikov. []
  5. Najbolj dolgočasno delo. []
  6. Pa kaj ti jaz vem? []
  7. Brez psa. In tace. []
  8. Seveda mi ni treba opisovati meglenja pred očmi, zaradi navdušenja nad komplimentom? []
  9. Še vedno se smejem. []
  • Share/Bookmark

Pripomočki za pijance

bi se lahko reklo temu. Sicer je zadeva že kar precej stara,1 vendar sem izvedel, da ima Gmail vgrajeno funkcijo samocenzuriranja nepremišljenih e-mail sporočil.

LINK

Torej dodatek, ki se po slovensko imenuje “Nočna izmena” poskrbi, da smo pri pošiljanju sporočila zbrani in2 trezni. Najdemo ga v Gmailu pod “Nastavitve” -> “Laboratoriji”  -> “Nočna izmena” -> “Omogoči”

Preference dodatka lahko tudi spreminjamo3 , na recimo kateri dan v tednu je največja možnost, da bomo malce intoksicirani, ob kateri uri ponavadi hodimo domov in kolikšno težavnost alkotesta, ki se pojavi ob pošiljanju sporočila želimo.4

Smiselno? Ne preveč.

Uporabno? Mogoče za koga.5

Zabavna ideja? Zelo!

  1. Ne ravno 70 let no. []
  2. predvsem []
  3. Kar pod Nastavitve->Splošno, ko je omogočen []
  4. Z drugimi besedami, koliko smo fajhtni. []
  5. Zame ne, poznam pa nekaj ljudi, ki bi morali vikende preživeti brez prstov. []
  • Share/Bookmark

Napovedovanje prihodnosti

je nemogoča zadeva. Še posebej pri ekonomiji in tehnološkem razvoju. Vzpon računalnikov, oz. njegova hitrost je presenetil tudi največje strokovnjake. V prejšnjem stoletju, ko je bil moderni komunikacijski sistem še v maternici so ljudje bolj pričakovali napredek v smeri  Jet-Packov, zasebnih poletov v vesolje in električnih avtomobilov, ti pa so danes vsi pomaknjeni nekam v ozadje, kot nekakšne smešne zanimivosti. Tisti, ki so si takrat drznili napovedati kje bomo čez slabo stoletje, so ponavadi precej brcnili v temo… Tukaj je nekaj dokazov citatov:1

  • V prihodnosti bodo nekateri računalniki tehtali manj kot 1,5 tone.2 ~Revija Popular mechanics, med napovedovanjem bleščeče računalniške prihodnosti, 1949
  • “Na svetovnem trgu je prostora nekje za pet računalnikov.”3 ~Thomas Watson, predsednik IBM, 1943
  • “Prepotoval sem državo po dolgem in po čez, se pogovarjal z največjimi strokovnjaki in lahko vam zagotovim, da je procesiranje podatkov samo modna muha, ki ne bo dočakala konca leta.”4 ~Urednik založbe Prentice Hall, 1957
  • “Ampak… zakaj se uporablja?” 5  ~Inženir v delu Naprednih računalniških sistemov IBM, komentira mikročip, 1968
  • “Ni razloga, da bi ljudje imeli računalnike na domovih.”6 ~Ken Olson, predsednik korporacije Digital Equipment, 1977
In še tisti precej slaven od precej slavnega računalničarja ekonomista Billa Gatesa:“640 kB spomina bi moralo biti dovolj za vse.”7
Popular Mechanics, forecasting the relentless march of
>     science, 1949

  1. Pobrani in lastnotačno prevedeni so iz enega vira, zato ne bi dal niti lasu, niti pol roke v ogenj, da so resnični. []
  2. Computers in the future may weigh no more than 1.5 tons. []
  3. I think there is a world market for maybe five computers. []
  4. I have traveled the length and breadth of this country and talked with the best people, and I can assure you that data processing is a fad that won’t last out the year. []
  5. But what … is it good for? []
  6. There is no reason anyone would want a computer in their home. []
  7. 640K ought to be enough for anybody. []
  • Share/Bookmark

Telefon vs. Netbook

Razmišljam o primerjavi mojega telefona in računalnika. Mogoče si niti nista tako različna.

Podatki o telefonu: Sonny Ericsson J10i2 (Elm)

Podatki o računalniku: Dell Inspiron Mini

Bluetooth povezljivost: Telefon [1 točka] | Računalnik [1 točka]

Wi-Fi povezljivost: Telefon [1 točka] | Računalnik [1 točka]

Podpora klicanja v GSM omrežjih: Telefon [1 točka] | Računalnik [1 točka]

GPS sprejemnik: Telefon [1 točka] | Računalnik [1 točka]

Java podpora: Telefon [1 točka] | Računalnik [1 točka]

Pisanje in pošiljanje sms sporočil: Telefon [1 točka] | Računalnik [1 točka]

HSDPA, HSUPA: Telefon [1 točka] | Računalnik [1 točka]

Možnost menjave ozadja namizja: Telefon [1 točka] | Računalnik [0 točk]

SKUPAJ: Telefon 8 točk, Računalnik 7 točk

Zaključek: Moj telefon podpira eno funkcijo več kot moj računalnik. =)

  • Share/Bookmark

Pod prisilo

pišem tole objavo, saj me je pred nekaj dnevi odgovorni urednik Habetovih novic napadel in virtualno izsiljeval preko msnja:

  • (21:38:51) L.H. (E-mail Address Not Verified): Ti Jože, ka si glih fajn priročn…. Pa poznaš situacijo…. (21:39:13) L.H. (E-mail Address Not Verified): a bi bil ti pripravljen odstopiti nekaj tvojega časa za HAbetove novice, in napisati, (21:39:52) L.H. (E-mail Address Not Verified): kaj ti je u novicah najboli, kaj pogrešaš, kaj najprej prebereš, kaj je zanič in za popravit,…. ???? (21:39:59) L.H. (E-mail Address Not Verified): Bi šlo? (21:40:23) L.H. (E-mail Address Not Verified): Ka zdj 13.9.10 bo tretji r.d. novic in zbiram take članke…
In kaj pa hočem, uboga duša, drugega storiti. Evo kolega:

Gremo po vprašanjih:

kaj ti je v novicah najboli,

V Habetovih novicah mi je pri srcu prav vse, če pa mi ravno pulite nohte: najbolj so mi všeč številke strani. Velike, včasih1 majhne, srednje velike, sestavljene iz ene cifre, iz dveh, zaobljene dvojke, špičaste enice, raztegnjene petice, na vidnem mestu, občasno skrite, slabo natisnjene, ostro vidne… Prav želim si, da bi znal šteti.

kaj pogrešaš,

Obesek za ključe. Izgubil pred enim mesecem, ne vem kje.

kaj najprej prebereš,

Prvo najprej preberem naslovnico. Ker je ravno pri roki. Nato se odlistam na prvo stran, nato na drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo, osmo, deveto, deseto, enajsto, dvanajsto, trinajsto, štirinajsto, šestnajsto, sedemnajsto, osemnajsto, devetnajsto, dvajseto, enaindvajseto in dvaindvajseto (s toleranco +-10 strani).

kaj je zanič in kaj za popravit,…?

Zanič so predvsem olive. In parmezan. Neprebavljivo. Kdo to sploh je?

Drugače pa Habetove novice narobe dišijo, ker imajo vonj po sveže tiskanem papirju. Na tvojem mestu (urednik) bi jih, preden jih dam iz rok, odišavil z meliso, jasminom ali krvomočnico.2  Tiste tri pikice v vprašanju bom pa po francosko spregledal, ker nimam več idej. Samo tako naprej!

Pa hočemo prejšnjo izdajo na mejl!

Za Habetove novice3,

NuckinFuts4

p.s.

Pri naštevanju strani manjka številka 15 ^^

  1. zaradi stiske s prostorom []
  2. Sicer ne vem kaj je to, vendar hudo zveni. []
  3. kratko in sladko []
  4. Brez parmezana. []
  • Share/Bookmark

Kako deluje Google iskanje

Prepričan sem, da je ta posnetek že star in ga je marsikdo videl še kakšno leto preden je Google pričel obstajati,1 jaz pa sem ga odkril šele sedaj. Zanimivo, ampak na žalost v angleščini.

YouTube slika preogleda
  1. prikrit sarkazem []
  • Share/Bookmark

Milo za milo

Ker mi je odgovorni urednik znanega časopisa Habetove novice (FB stran) v svojem mesečniku naredil manjšo reklamo,1 mu sedaj vračam uslugo. Potrudil sem se in opravil nekaj intervjujev z ljudmi, ki redno berejo Habetove novice. Bili so naključno izbrani, njihova pozitivna mnenja pa niso odraz nikakršne selekcije in mešetarjenja ampak so popolnoma resnična in posledica branja tega časopisa.

Vprašanje: Kako so Habetove novice vplivale na vas?

“Odkar prebiram Habetove novice se mi voda v kolenih ne nabira več toliko. Od prve številke dalje se počutim precej bolje, zbujam se naspana, lasje mi ne izpadajo toliko, moja križna vretenca so kot prenovljena, držim se bolj vzravnano, predvsem pa nimam več problemov s prebavo…” mi je zaupala 80-letna Genovefa, izseljenka, ki živi v Argentini.

“Moje življenje je bilo še pred tremi leti brezupno. Od tistega prekrasnega septembra, ko sem v roke dobil prvo številko Habetovih novic, se je moje življenje spremenilo. Stanoval sem v industrijski coni, ob glavni železniški progi, tik pod avtocesto in poleg žage. Prej brezposelen, sem dobil službo višjega nadzornika končnih operacij v tovarni piščalk in pridobil certifikat izkušenega preizkuševalca njihovih izdelkov. Od takrat so moje noči lažje,” je povedal naglušni Venceslav iz industrijske cone ob glavni železniški progi, tik pod avtocesto in poleg žage, star 36 let.

“Gllllllllhhhhhhfffgggggg,” je priznala 9 mesecev mlada Tineja, takoj za tem, ko se je uspešno poslinila na Uvodnik v Novicah.

“Pa dej bejž stran. Pa nism živčen!!!” je odgovoril dvanajstletni Jan Luka, ko je ravno izgubljal igral velepomembno igrico na računalniku.

“Que?” je odvrnil Francoz, ki se mu niti sanjalno ni o čemu govorim.2

“Ko Habetove novice sem prebral, mi utrip srca je obstal.” mi je na mail poslal še neuveljavljeni pesnik.3

Smisel življenja je prebiranje Habetovih novic,” je teoriziral znan filozof, ki je hotel ostati anonimen.4

  1. v bistvu jo je naredil mojemu blogu, ki pa mu je ravno tako hvaležen kot jaz – sem ga vprašal. []
  2. Mogoče je bil problem tudi v mojem pomankljivem znanju francoščine. Mogoče pa tudi ne. []
  3. in Bogpomagaj, tak naj tudi ostane []
  4. Vseeno hvala, Luka Kocjan []
  • Share/Bookmark