Vnosi v kategoriji 'Šport' ↓

Mojstri volana

precej dobesedno.

Vsak, ki je že kdaj sedel na vozniškem sedežu avtomobila1 ve, da je hitra vožnja psihično precej zahtevna. Nekatere manj pozorne2  lahko že menjanje postaj na radiju ali urejanje ventilacije zamoti dovolj, da zavijugajo po cesti ali naredijo kakšno hujšo napako.

Kako pa je s tem v vrhu motošporta, pri sami kraljici dirkanja – Formuli 1 – kjer se hitrosti gibljejo do navadnim smrtnikom skoraj nepredstavljivih, kjer vožnja skozi dolg ovinek traja od nekaj desetink do ene sekunde in kjer je vozniku najmanjša izguba pozornosti lahko usodna?

Lahko bi rekli:”Pa saj vozniki v F1 v svojih bolidih nimajo drugega kot volan in pedala” kar pa žal ni res. Poleg tega, da morajo skrbeti za čimboljši čas, paziti na vse svoje nasprotnike, ki lahko vozijo tudi do nekaj decimetrov stran, načrtovati taktike prehitevanja, pravih linij, paziti na kakšne nepredvidljive ovire, vsake nekaj sekund prestavljati in se držati mnogo drugih osnov, morajo obvladati precej zahteven multifunkcijski volan.

Spodnji zapis je preveden in prirejen iz članka, oziroma intervjuja z še ne preveč uspešnim in novopečenim F1 voznikom moštva Lotus, Karunom Chandhokom, ki je razložil funkcionalnosti gumbov na volanu bolida Formule 1.

Po številkah so razloženi gumbi na sliki:

http://www.shrani.si/f/1N/9r/46yrVE7N/volangumbi.jpg

  1. Običajne prestavne ročice (ena za prestavo višje, druga za nižje), kot jih najdemo tudi v nekaterih boljših avtomobilih, pred kratkim pa so bile prepovedane v rally dirkah.
  2. Namesto obratomera se uporablja 15 LED lučk (5 rdečih, 5 modrih in 5 zelenih). Ko gorijo čisto vse mora voznik prestaviti prestavo višje.
  3. Številka trenutne prestave.
  4. Gumb za komunikacijo z moštvom v boksih. Dirkaču od tam med dirko sporočajo podatke o avtomobilu, o temperaturi motorja, zavor, njegovi uvrstitvi, taktiki ipd.
  5. Prikazovalnik izmerjenega časa izpisuje čas prevoženega kroga ali dela kroga.
  6. Gumb za nastavitev položaja sklopke, ki ga kalibrirajo po ogrevalnem krogu.
  7. Gumb za omejitev hitrosti v območju boksev. To blokado dirkači ponavadi aktivirajo že malce pred črto, ki označuje začetek omejitve, saj za vsak kilometer/uro, ki ga prekoračijo dobijo račun za 200€.
  8. Trije gumbi (“10x”, “1x”, “Acknowledge”), ki se uporabljajo za izključitev senzorja, ki preneha delovati ali prikazuje napačne podatke. Inženirji v ekipi s telemetrijo ugotavljajo podatke o avtomobilu med samo dirko. Če zataji kakšen senzor ga mora dirkač izklopiti. Torej za senzor številka 47 pritisne na tipko “10x” štirikrat, na tipko “1x” sedemkrat in nato gumb “Acknowledge”. S tem gumbom se spreminja tudi zapis na zgornjih zaslonih, ki lahko poleg hitrosti in časa prikazujeta tudi temperature in podobno.
  9. Gumb za taktiziranje ob prihodu varnostnega avtomobila. Po pravilih dirkači za varnostnim avtomobilom ne smejo takoj v bokse. Ob pritisku na gumb se jim na volanu izpiše minimalen čas, ki mora preteči do dovoljenega postanka. Držijo se tistega časa, nato pa lahko odidejo v bokse.3
  10. Trije gumbi za nastavitev diferenciala. Eden nastavlja zaklepe elektronike ob vstopu, eden ob vožnji skozi in tretji ob izstopu iz ovinka. S tem voznik uravnava uravnoteženost bolida na progi.
  11. Gumb za nastavitev sklopke. Glede na zdrs sklopke in spin koles inženirji določijo delovanje sklopke pri speljevanju. Ta nastavitev je močno odvisna od temperature podlage dirkališča, lepenja gum in tudi štartnega položaja. Nastavitev se spremeni tudi pri speljevanju v boksih.
  12. Gumb za nastavitve pnevmatik, ki samo spremeni način zapisovanja telemetričnih podatkov glede na različen tip pnevmatik (mokra steza, suha steza, srednja), ker so njihovi diametri malce različni.
  13. Dve sklopki. Obe se uporabljata pri štartu. Eno dirkač drži stisnjeno do konca, z drugo pa nadzira prenos moči na kolesa.
  14. Nastavitve navora motorja dirkač spreminja skupaj z nastavitvami zavor in diferenciala, da si zagotovi čimboljšo vodljivost vozila. S tem gumbom spreminja hitrost padanja obratov in s tem pridobi večjo stabilnost v zavojih. Ker so ti parametri odvisni od temperature, obrabe gum in oblike proge jih morajo dirkači stalno spreminjati (na 10 krogov, ali včasih kar na vsakega).
  15. Vzvratna prestava.4
  16. Nastavitve motorja. Obstajajo različne nastavitve za motorje na kvalifikacijah, na dirkah, pa tudi tiste ekonomične, kjer se porabi manj goriva ali več goriva.
  17. Bencinska črpalka, ki jo uporabljajo v delavnici za izpraznitev rezervoarja.
  18. Pijača za voznika. Vsak dirkač dobi pol litra pijače (polne soli in magnezija, ter ostalih hranil izgubljenih s potenjem), ki jo večer pred tekmo zmrznejo in jo prinesejo do bolida 10 minut pred dirko. Do štarta je že popolnoma staljena, sredi dirke pa vroča kot čaj.
  19. Nevtralna prestava, ki je v uporabi v boksih in pred začetkom dirke.
  20. Porazdelitev moči zavor. S tem gumbom se spreminja količina moči, ki gre ob pritisku na pedal k zadnjim in k sprednjim zavoram. Večina voznikov vozi med 53% – 56% na sprednje zavore.  Gumb izpiše trenutno razporeditev.
Tudi po teh podatkih se vidi zakaj so vozniki v Formuli 1 res pravi izbranci. Malo ljudi na svetu bi lahko počelo toliko stvari hkrati, pri tako psihično in fizično zahtevnem športu. Kako vem? Po razmerah na naših cestah….

pe. es.

Formule 1 in njenih dirk ne spremljam in jih nikoli nisem. Za vse dez-, mis- in mim-informacije se vsem prizadetim močno opravičujem. Popravke, razlage in pametovanja pa prosim čimprej v komentarje, preden ta zapis vidi kakšen strokovnjak. :mrgreen:

Vir slike

  1. in je temu posvetil nekaj časa []
  2. občasno sem med njimi []
  3. Upam, da sem tega razumel prav. []
  4. Nisem vedel, da to imajo? []
  • Share/Bookmark

Otvoritvena

tura je minila.

Letošnjo sezono sem začel s približno 9 km dolgim krogom, od katerega je dobrih 4 km klanca. Po pričakovanjih mi je pot vzela dvakrat toliko časa, kot ponavadi, ko sem v boljši fizični pripravljenosti.

Kljub blatu in ponekod še snegu je kolesarjenje na takšnele lepe sončne dni še vedno prekrasno. Ne vem kako sem toliko mesecev zdržal brez njega (:

In svet je lepši.

  • Share/Bookmark

Zveš, da si mazohist ko…

ko se pri dveh stopinjah (Celzija), v oblačnem vremenu, oblečeš in se vsedeš na kolo. Prvič po nekaj mesecih se zaženeš v dobrih 5 km vzpona. Medtem, ko poganjaš v glavi čutiš utripanje srca in vročino, mišice te pečejo, grabijo te krči, v vranici te ščipa, grlo ti stiska, kakor da boš bruhal….. tebi pa hodi po glavi ena sama misel: TO JE ŽIVLJENJE!

p.s.

po temu dogodku tudi ves čas razmišljaš kako bo, ko boš spet lahko poganjal pedala :)

  • Share/Bookmark

Konec sezone

Začel sem tam okrog prvega maja. Letošnjo kolesarsko sezono namreč. Glede na pozen začetek je število km (3800), vsaj meni, kar zadovoljivo. Trasa moje vsakdanje kronometer proge je bila dolga (slabih) 50 km z daljšim vzponom, na njej pa sem svoj prvotni čas v dveh mesecih izboljšal za 20 min. Naredil sem tudi precej daljših tur (tudi eno čez 100 km) pa tudi nekaj krajših, ko mi je primanjkovalo časa in sem nujno potreboval kolesarsko “dozo.” Podrl sem svoj hitrostni rekord (73,5 km/h – šprint) in na istem klancu čez nekaj časa preživel lep padec (mokra cesta in oster desni ovinek). Celo sezono sem delal na pridobivanju moči, z vožnjo v visoki prestavi in odpravljanju manjših napak pri sami tehniki vožnje. Sedaj pa je za nekaj časa konec. Konec veselja pri spustih, konec utripanja srca “v glavi” ob vzponu v dolge klancem, konec tistih nekaj mirnih ur na dan, ko sem bil odvisen samo sam od sebe in sem lahko trezno razmišljal o stvareh, ki so me mučile…. In vendar…. Drugo leto bo nova sezona

  • Share/Bookmark

Za tiste ki še niste…

…peljali tako hitro (~70 km/h) s kolesom, en kratek posnetek moje današnje vožnje:

YouTube slika preogleda

zavorna pot z eno roko (samo sprednja zavora): ~100 m =)

  • Share/Bookmark

Jure Robič pelje čez Runarsko

V soboto 10.5. sem spremljal Dirko Okrog Slovenije in sva s sestro ob pravem času skočila do najbližje točke, kjer je mimo pripeljal naš najboljši ekstremni kolesar Jure Robič. Sestra ga je snemala, na žalost pa ni gledala v objektiv. Nastalo je tole:

YouTube slika preogleda

Jure je pripeljal po enem naših najhujših vzponov (Boncar ~6 km) in takole pognal zadnji etapi naproti.

  • Share/Bookmark

Fotka mene v elementu…

Končno, prvič v življenju jaz na sliki, na kolesu, v popolni bojni opravi. Ravno sem prišel iz krajše ture in tadada… Tam je bil svak s fotoaparatom =) (hvala) Poziral sem na travniku za hišo v večerni svetlobi….in tu je rezultat:

  • Share/Bookmark

Dirka Okrog Slovenije – DOS

Večina ljudi verjetno ni opazila, vendar je v zadnjih dneh po naši prelepi državi že drugo leto zapored potekala Dirka Okrog Slovenije. To je ekstremna kolesarska preizkušnja, dolga 1182 km, ki jo najboljši prevozijo tudi brez spanja in le malo počivanja. Po organizaciji je močno podobna ameriškemu RAAMu (Race Across AMerica) V četrtek 8. maja, ob 9h zvečer so se v Postojni posedli na kolesa in z 10 minutim razmikom štartali težki preizkušnji na pot.

Letos so organizatorji poskrbeli za prenos tekme “v živo”, saj smo lahko navdušenci spremljali nahajališče in hitrost tekmovalcev preko GPS sledenja, lahko smo si jih ogledali prek videoklicev (postopek je opisan na uradni strani DOSa, lahko pa smo tudi pregledovali redno osveževane rezultate.

Kot prvi je na cilj pripeljal naš “ironman” Jure Robič, s časom 40 ur 29 min in s tem drugič zapored postal zmagovalec naše ekstremne dirke. Drugi je bil Avstrijec Christoph Stras s časom 42:50:00, tretji pa zopet naš uspešen kolesar Marko Baloh (44:30:00).

Prijavljenih tekmovalcev je bilo 50 iz različnih držav, od tega velika večina Slovencev. Sodelovale so tudi 3 kolesarke, od tega dve Slovenki. Zelo me preseneča tako veliko zanimanje, saj so nagrade za zmago, glede na njeno zahtevnost, veliko premajhne. Kot piše na uradni strani DOSa dobi prvi tekmovalec pri moških borih 1500€, drugouvrščeni 1000€, ostali do 5. mesta manj. Pri ženskah so te nagrade še nižje. Iz tega brez komplikacij lahko sklepam, da večina želi samo preizkusiti svojo vzdržljivost, kondicijo in si pridobiti čast.

Torej nekaj najboljših kolesarjev je že na cilju, ostali bodo, vso srečo!, kmalu tam. Večina prebivalcev naše države ni še nikoli slišala za dirko, nekaj jih ni vedelo kdaj je, malenkost nas je sproti spremljala rezultate. Razlog: premajhna pokritost medijev. Razen dveh manjših člankov in posnetkov naših medijskih mogotcev o dogodku ni bilo ne duha ne sluha. Kaj hočemo. Naše kolesarstvo ne bo nikoli dovolj spoštovan šport, čeprav imamo kolesarja, ki šteje za najmočnejšega na celem svetu.

Vseeno se mi zdi, da je vsak tekmovalec, tudi tisti, ki je na cilj prisopihal šele danes, ali pa sploh ni prispel do Postojne, preprosto: CAR!

  • Share/Bookmark