Osnutki, osnutki

Včasih imam dneve, ko ne morem niti vokalno, niti pisno iz sebe spraviti zaključene povedi. En del možganov enostavno noče delovati tako, kot bi moral tudi, če mi misli treskajo ob lobanjo in neutrudno silijo izpod1 pleše. Kaj se zgodi, če ob takih trenutkih poskušam napisati blog? Nič pametnega.

Prilepil bom stare osnutke blogov, ki najbrž ne bodo nikoli dokončani. Nekateri so mali tokovi misli, radikalno zaključeni sredi povedi, ko sem neumorno zaprl zavihek,2 drugo so neizpiljene ideje brez pametnega konteksta, ostalo pa random neumnosti. Večina ni vredna branja. Zakaj? Pa zato:


‘Sup (19.01.2012)

Ja, še sem živ.

Vem, da me nihče ni vprašal, če sem, ampak vseeno rečem. Bolj zase, kot kaj drugega.

Na sončni strani gorskega sistema v Osrednji Evropi3 ni prav ničesar novega. Ljudje še vedno slepo sledijo medijski propagandi, ki vrši čez deželo in s svojimi nesmiselnimi kostmi za glodanje krega enega človeka z drugim in deli prebivalstvo na majhne, nemočne skupinice.

Meteorološki pojavi močno spominjajo na dogajanje v filmu 2012. Očitno bo treba res v nabavo po konzerve in rezervni odpirač. Samo za ziher.

Še vedno imam manjše konflikte z jutr


Če se zjutraj reče (3.1.2012)

“dobro jutro,” se mora na začetku leta reči “dobro leto.” Al kaj?

Zaspanost od silvesterskega večera in blažja sprememba bioritma iz novoletne noči se še nista pomirili


Neuporabne super moči (20.12.2011)

Torej, obstajajo različni super junaki. Superman, Spiderman, Batman, Hulk, Ironman… z določenimi sposobnostmi, ki jih delajo boljše od ostalih ljudi. Ali obstajajo tudi super moči, ki so popolnoma neuporabne? Seveda!

  1. zaznavanje smeti na daljavo
  2. nevidnost v temi
  3. laserski pogled, ki se vklopi ob pogledu na dojenčka
  4. privlačenje ostrih nožev s prsnim košem
  5. branje lastnih misli
  6. spreminjanje oblike za enkratno uporabo
  7. zmožnost letenja na Venerinem površju
  8. dolg jezik, ki se sproži in se nikoli ne pospravi nazaj


Hop po Microsoftu (20.11.2011)

Odkar sem svoje ure na računalniku preselil na odprtokodni Ubuntu in grem na zloglasni Windows le še občasno, opažam, koliko razlike je med dobrim zastonjskim in zanič plačljivim operacijskim sistemom. Zdaj si lahko tudi privoščim pokanje vicev o Microsoftu. Evo:

Če predvajaš Windows inštalacijski CD vzvratno slišiš satanistična sporočila. Vendar to še ni vse, če ga predvajaš naprej, namesti Windows.

Zakaj je Microsoft dal svojemu operacijskemu sistemu dal ime Okna? Ker bi tolikšno število hroščev vsak zmetal skozi okno.

Kaj je razlika med Microsoftom in Jurskim parkom? Eden je precenjen tehnološki tematski park, ki temelji na prazgodovinskih dejstvih. Drugi je film Stevena Spielberga.

Nekoč je živel fant, ki si je celo življenje želel postati odličen pisatelj. Ko so ga spraševali kaj mu pomeni biti “odličen pisatelj” je odgovoril:”Rad bi pisal za cel svet. Rad bi, da na moje pisanje vsi odreagirajo čustveno… žalost, jeza, jok in stok….” Zdaj dela pri Microsoftu in piše poročila o napakah….

V računalniških nebesih je uprava vodena s strani Intela, izgled in konstrukcijo ima čez Apple, Microsoft skrbi za marketing, IBM za podporo, cene pa postavlja Linux. V računalniškem peklu upravo vodi Apple, Microsoft skrbi za izgled, IBM popravlja marketing, podpora je tipična Siolovska, Intel pa postavlja cene.

Trije inženirji se peljejo z avtomobilom. Eden je bil električar, drugi kemik, tretji pa je delal pri Microsoftu. Nenadoma se avto odloči, da je imel dovolj in se pokvari. Električar reče:”Zagotovo je šla napeljava. Pomagajta mi odpreti armaturo, da najdemo napako.” Kemik reče:”Em… sicer se ne spoznam na avtomobile, vendar je mogoče bencin emulziral in se kje zataknil…”  Microsoftov inženir nekaj časa razmišlja in reče:”Dajmo, zaprimo vsa okna, pojdimo ven, potem nazaj noter, odprimo okna in poizkusimo vžgati motor!”


Eh, ja. Staramo se, staramo… (11.11.2011)

V križu škripa, vid se slabša, mišice slabijo, zobje po abecedi dajejo odpoved… samo še lasje držijo pravo barvo, pri teh mojih…. dobrih dveh desetletjih starosti.

Mogoče pa je krivo dolgočasno študentsko življenje, brez prave fizične aktivnosti? Kaj pa vem.

Zakaj od vseh psihičnih in fizičnih prefere


Pa ne že spet (28.10.2011)

si rečem včasih, ko prižgem radio.

Obstaja glasba, ki gre dobro v uho. Obstaja tudi glasba, ki je nadležna, pa najsi bo iz katerihkoli razlogov.4

Obstajajo pesmi, ki imajo lastnosti obojega.

Torej, pri katerih melodijah si z razočaranim izrazom in kislim nasmehom ponavadi rečem stavek iz naslova?

: Če je kdo naredil dobro blues sceno, je bil to zagotovo slepi glasbenik Ray Charles. Zagotovo vsi poznajo njegovo verzijo uspešnice Hit the road Jack, ki je bila uporabljena v stotinah različnih filmov, predelana na tisoče načinov (remixi) in predvajana po radijskih postajah nekje… neštetokrat.

: Hujše mučenje za ušesa od slovenskega turbofolka premore samo še pop-folk iz držav bivše juge. Ena od “uspešnic” pevke Seke Aleksić se  še vedno vrti, se je vrtela in se najbrž tudi BO vrtela5 na vseh malce bolj pijansko usmerjenih žurkah, občasno na radijskih valovih in najbrž tudi na marsikateri playlisti ljubljanskih klubov. Vemo, o kateri govorim? Seveda, Aspirin.

: Vsaki pop pevki nekega dne začne zmanjkovati idej za glasbo, zato začne prodajati izgled, senzacionalnost, ali prične pihati na neumnost oboževalcev. Nekatere seveda to počnejo že od samega začetka svoje kariere, ena izmed njih pa je Rihanna z provokativno pesmijo S&M, ki je za njeno povprečno občinstvo6 popolnoma neprimerna.

: Da ne bom omenjal samo starih pesmi…zadnje čase je po svetu popularna skupina LMFAO, večina njihovih komadov je nadležnih kot Ljubljančan v avtomobilu na ozki cesti,7 največji del živcev pa zagotovo poje Party Rock Anthem.

http://www.youtube.com/watch?v=KQ6zr6kCPj8
http://www.youtube.com/watch?v=KQ6zr6kCPj8


Nekaj debilnega (21.8.2011)

Ma evo. Razmišljam, da že dolgo nisem ničesar pametnega napisal. Pa, da bi bilo lepo, če spet nekaj dodam.

Med iskanjem navdiha sem se odločil:”Dobro, če ne poznam nobene pametne teme, bom napisal nekaj trapastega.” In kje drugje najti nekaj bolj trapastega od komentarjev8 na spletni strani naše predrage RT.V, MMC.


Tok misli #8 (10.8.2011)

Življenje ima en tak lep varnostni mehanizem, ki te kresne po prstih, ko poskušaš doseči nekaj, kar je previsoko zate. Včasih se sproži tudi, če segaš po čemu popolnoma dose


Stereotipno poletje (1.6.2011)

Začne se poletje, ljudje pa rečejo…

Šolar: Juhuhu, počitnice. Letos moram prepričati starše, da gremo na morje za šestindvajset milijonov let.

Dijak: Pasje vroče je. Tastara mi more pljunit nekje 100€, da bom lahko šel s kolegi na kampiranje na hrvaško obalo. Bojda imajo tam prekrasne galebje in druge riti.

Študent: Torej, naslednji teden imam samo dva izpita. Potem tri, čez tri tedne pa štiri. Grem na pivo.

Zaposleni: Če tale dva tedna še malce stisnem, lahko do konca meseca


Živci, Živci (8.4.2011)

Novi Firefox 4 je napram staremu izgubil pomembno funkcijo “klika na srečo” v naslovni vrstici. Torej, če si vpisal naključne iskalne besede v to vrstico, te je program sam vrgel na prvi zadetek na Googlu, če je le presodil, da je dovolj relevanten. Sicer se da to pomankljivost zlahka popraviti, vendar ne deluje čisto v redu. Sklepam namreč po temu, da ko sem poskušal najti sliko zajčka in sem vpisal besedo “bunny” v naslovno vrstico, me je vrglo na stran, ki je imela precej zajčjih ušes. Ta pa niso bila na zajčjih glavah, seveda.

*

Če si na predavanju sam ima to veliko pomanjkljivosti. Popolnoma odpade, da bi pisal sporočila, brskal po internetu, zbežal iz predavalnice, metal papirčke v sošolce, risal pot mravlje na papirju, 9 zaspal, se skrival za stebrom ali enostavno izgubil pozornost.


Slovnica (17.1.2011)

Katere lastnosti ločijo človeka, ki je pripravljen žrtvovati marsikatero urico prostega časa, za prebiranje debelih knjig, od človeka (današnjega povprečnega mladostnika), ki misli da je branje le zabijanje časa, ter da je poznavanje klasičnih zgodb (še preden po njih posnamejo film) nič manj kot bogokletje? Seveda verjamem (in po lastnih izkušnjah tudi vem), da je prisilno branje zgodb v starinskem (sicer bogatem) jeziku, v katerih se v vsaki vrstici bleščita vsaj dve prispodobi in v vsaki četrti najdemo nek prenesen pomen (ki so ga razumeli samo v času, ko je delo izšlo), prava muka. In točno takih knjih je poln naš šolski sistem.

Vendar pa je vsaka knjižnica bogata z (vsaj zame) popolnoma berljivimi sodobnejšimi deli (19., 20. stol.), ki so bila že v mojem zgodnejšem otroštvu, dovolj dobra, da sem jih prebiral cele popoldneve, večere in noči, iz njih sem se naučil ogromno stvari, pobral veliko splošnega znanja o zgodovini, tehniki in tujih krajih, si oblikoval neverjetno domišljijo, se naučil hitrega in gladkega branja, dobil besedni zaklad in najpomebnejše: naučil sem se našega jezika.

Slovnično znam pisati precej dobro (ne rečem, da se kdaj ne zmotim in ne naredim kakšne napake), znam pravilno zapisovati besede, približno uganem postavitev večine ločil… In zakaj naj bi bilo to sedaj pomembno? Ker večina mojih sovrstnikov tega ne zna. :(

Odrasli so v okolju, kjer jih ni nihče vzpodbujal k branju.


Prešeren Mix (16.11.2010)

Valjhun podobo na ogled postavi,

steze mu zmanjka, noč na zemljo pade,

ker Turjačan spet gostuje,

Rozamundine snubače.

Na Starem so trgu pod lipo zeleno

trobente in gosli, in cimbale pele,

iz krajov niso, ki v njih sonce sije.


Še dobro (27.9.2010)

da imamo ljudje jezik. Ena od igralk iz ameriških serij je rekla:

“I personally think we developed language because of our deep need to complain.” ~Lily Tomlin
Torej: “Verjamem, da smo ljudje razvili jezik samo zaradi naše globoke želje po pritoževanju.”

Če pogledam samo komentarje na 24ur, rtvslo in razne bloge, kjer se ljudje pritožujejo čez prispevke in replike drugih uporabnikov, se mi zazdi, da


Je še kdo opazil, (16.8.2010)

da na faksih (in verjetno tudi srednjih šolah?) na informativni dan povejo samo kaj vse ponujajo, ne pa tudi tistega kar bi vsi radi izvedeli: kaj zahtevajo za uspešno


Slovenski pregovori

Kjer osel sedi, devetim odgovori.

Rana ura ne pade daleč od drevesa.

Prijatelja spoznaš v zdravem telesu.

Laž ima pol zdravja.

Brez muje se lepo mesto najde.

Na napakah se dan pozna.

Zdrav duh sam vanjo pade.

Kdor molči gre enkrat na led.

Kar lahko storiš danes spoznaš v nesreči.

Ljubo doma kruha strada.10

Kdor poje ima kratke noge.

Kdor se zadnji smeje se pod mizo valja.

  1. dobro zakrite []
  2. najbrž sem prebral napisano in se zgrozil []
  3. Alpe, pa to []
  4. Ponavadi pretirano ponavljanje na vseh možnih radijskih postajah. []
  5. in nervirala ljudi []
  6. mladoletnice []
  7. Izven Ljubljane. Resno. Nikoli se ne znajo pravilno umikati. []
  8. in komentatorjev []
  9. za katero se je kasneje izkazalo, da je bila mušica – ne sprašuj []
  10. Ubogi Ljubo. []
  • Share/Bookmark

Eh, ja. Blogerji…

Kot je že nmohoric omenil v zadnjem prispevku se je slovenska blogerska scena presneto polenila. Vsi dobri blogerji so več ali manj izginili, ali pa napišejo prispevek največ enkrat na mesec.

Blogosova prva stran je zapolnjena z zapisi Chefa, ki je čisto preveč novinar in čisto premalo bloger. Z roko v roki mu sledi Irena s svojimi trači za ženske, ampak ta dva sta še prebavljiva.

Veliko večino svežih prispevkov predstavljajo tečnobe, ki blogajo po večkrat na dan o popolnoma banalnih stvareh in hkrati mislijo, da delajo svetu uslugo s svojimi miselnimi stvaritvami. narava, chemtrails, Dajana, blog Seke Aleksić, turbofolker in ostali, katerih zapise uspem prebrati le nekje do tretje povedi nato pa dvignem levo obrv.1 Da Gartnerja sploh ne omenjam.

Kam so šli blogerji, od katerih si lahko pričakoval kvaliteto in zanimivo branje v prav vsakem prispevku? Ok, res je tu še PametnaRit, nadobuden mlad bloger z ogromno potenciala in povprečno oceno na prispevek 1A, potem Peter Filec, čigar zapise sem nehal redno prebirati šele nekje pri devetdesetem blogu, pa zgoraj omenjeni nmohoric, ki se trudi držati reden tempo objav. Da ne pozabim na Sakirja, ki pridno piše in bo pisal. Vsaj dokler se mu ne odtrga in naredi samomorilski napad na naključno kebabčilnico… ali pa mu lokalni diler zbeži na dopust.

“Kaj pa ostali?” reče naš asistent pri kemiji kadar izve, da so domačo nalogo naredili samo štirje.

Bloge na siolu in drugje spremljam dobre 5 let. Zanimivo se mi zdi, kako se nekateri ljudje hitro izpojejo ali pa naveličajo pisanja.

Jablonsky je s svojim slogom pisanja vsakič presenečal, zdaj pa njegova stran samuje in se polni s spam komentarji. Petra, ena izmed deklet z najhujšim orožjem: sarkazmom, je letos dvakrat pobrcala in utonila v teži zdravstvene šole. Od Stardusta že več kot eno leto niti besedice. Stari Volk je sicer na 71 prisegel, da se bo še oglasil, vendar ni povedal kdaj. Oracla, veliki mislec je med iskanjem smisla življenja ugotovil, da se ta zagotovo ne nahaja na internetu. Onyx-ova najbolj sveža objava je bila napisana s strani hekerja, ki mu je vdrl v sistem zapuščenega bloga. Renton se več ali manj ukvarja samo z Alfasamcem in Alfamag-om. Bigwhale pomiga samo dvakrat letno, je pa toliko več na twitterju. Psyhoticoverload je bralce uspel razdražiti s polovico zgodbe o Ajdi, nato pa se zapil in zakadil. Kaj se je zgodilo z legendarnim Fetalijem, ki je že tradicionalno in že stopetdesetič zapovrstjo pobrisal svoje zapise ne vem. Najbrž nekje na internetu piše kvazi-resen blog o politki in cele dneve briše komentarje svojih nasprotnikov.2

Obstajajo blogerji, ki občasno vzbrstijo k življenju, a jih tema lenobe takoj pokrije in jih potegne v svoje globine.3 Pilot živi svoj umetniško-hejterski-hipster-pilotsko-potapljaški lajf in ob babi težko najde čas še za pisanje, razen kratkih in sladkih polemik.4 Inox-a bi bilo treba s puljenjem nohtov prisiliti k večkratnemu obiskovanju interneta. Prome najbrž na Presherenplatzu zbira denar za karto kakšnega res divjega koncerta in do takrat nima niti teme, niti časa za pisanje. Medea je prepričana, da bi vsaj dve objavi na mesec porušili ravnotežje v vesolju. Amaranth, naša dolenjka, i beg you: napiši kaj! Sončkovi Urški je (po govoricah) zmanjkalo sarkazma in je postala podobna dijakinji srednje trgovske šole. Ponovno se bo oglasila šele, ko ji uspe prijava na (znova delujoči) GlasujZame. Druga Urška spet piše. Upam le, da ni to samo sodnikov podaljšek.

Kar hočem reči je, da se je pred leti dalo prebrati po več dobrih objav na dan, zdaj pa smo v času, ko pride kak slogovni, tematski in informativni višek ven po dvakrat na mesec. Nekateri pač z veseljem vržemo uč na dobre bloge. If any.

Če kdo pozna blogerja, ki ga je vredno prebirati in mogoče celo ne sanja o nekih strokovnih temah… ampak kar tako… povprek, vas prosim: z linkom na dan!

  1. Ena od mnogih prvin, ki sem jo vadil dolga leta. []
  2. nasprotniki pa tokrat niso AŁmir, Suad in Samir, ki so se jezili zaradi Dneva čefurčka, ampak 70 let stari prdci, ki bi pa “že rajši Pahorja kot Janšo” []
  3. ajt, to je huda primerjava []
  4. Še zmeri te mamo radi. Old FARTherhand… []
  • Share/Bookmark

Zgodba o podgani, Ana Jad 2

Nadaljevanje zgodbe iz kracalnika.

Kot se za sociološko bitje spodobi, je podgana Ana Jad dobila nekaj zaveznic. Nekako ponesreči jih je srečala, majcena bitjeca, brez lastnih misli, v skupni ideji ustvarjanja nečesa novega. Tudi, če je zanič. Tako so se združile v en portal, kot so se ljudstva, ki imajo skupno samo prekomerno popivanje, nekoč združila v državo na J. Pisale so, komentirale, živele svoja življenja v polni blogerski moči, ko se je zgodilo nekaj nepričakovanega!?

Nenadoma so začele izgubljati legitimnost. V začetkih bloganja so ljudje nekako pozabili na filtriranje podatkov, ki jih dobivajo iz interneta in so brali vse po vrsti. Začelo se je obdobje, ko je medmrežje postalo tako nasičeno z neumnostmi, da ga noben uporabnik, ne miš ne podgana, niti vrabec1, niti meduza, niti Anne Frank, kaj šele naključna skala ob cesti,  niso jemali resno.2 Kaj naj sedaj nekdo, ki je samo še ostanek, arheološki artefakt, ali bolje rečeno davni mit stori? Nekatere članice Anine skupine so obupale. Pocepale so pod pritiskom kot stol pod Deso Muck3. Ampak naša Ana? Nikoli!

Poizkušala je na vse kriplje! Poizkušala je z vsemi preizkušenimi sistemi, včasih z tistimi, ki niso bili preveč preizkušeni,4 igrala je psihopatko, neomajno osebnost, nekoga, ki vse ve, nekoga, ki je izkušen. Nikakor se ni dala prepričati, da je zastarela, omejena, obrabljena in nezanimiva.5 Od hudega so ji začele izpadati dlake. Po širni deželi ljudi se je začela širiti zlobna govorica. Ljudje so si šepetali, da se ji je dokončno strgalo.6  Še Asur Bani Pal, ki je bil od nekdaj Anin zaupnik je obupoval nad njenim stanjem. Motor je tekel in tekel.,,

Ani se ni niti sanjalo, da je karkoli narobe. Mirno je živela v svojem svetu in ni spremljala odzivov drugih7 Tako je nekega dne napadla nesluteča, da se ji vse to lahko maščuje, nekega blogerja, ki je ravno pral posodo ter pisal blog. Ta pa ji je vrnil s polno mero porcelana 8. Sral ji je s cinizmom napolnjenim s sarkazmom, kot puran za zahvalni dan s tisto okusno filo.

Ana. Naša Ana. Kaj se je zgodilo s teboj? Si končno ugotovila, da te nihče ne jemlje resno? Da tvoje besede večini pomenijo ravno toliko, kot špinačna juha otroku? Kam te je zapeljala slava? Kam te je zapeljal Asur Bani Pal s svojim širokim Porchejem? Sta šla mar na morje gledat koliko vode je v kubičnem decimetru? Sta morda na vrhu najvišje gore v Sloveniji gledala čez deželo in bentila čez njene prebivalce, ne zavedujoč se, da ne znata drugega kot žaliti? Kam je šla vsa tista zmernost in malenkostnost, ki si jo, Ana, premogla, ko si bila še ščurek? Naj ti zastavim še kako retorično vprašanje ali lahko zaključim?

Naj bo raje slednje. Nekoč pred davnimi časi je živela Ana, ki je na koncu zgodbe srečala svojo davno izgubljeno pamet, jo lepo pozdravila in odšla sama naprej po svetu. Pika. Stop. Dovolj je bilo. Zadosti. Skoraj preveč. Čisto preveč. Nehal bom. Zdaj.

  1. ki ni na strehi ampak v Žepovem žepu []
  2. Pozabil sem omeniti Rdečo Kapico, ki pa je tako ali tako v volčjem žrelu, poleg vrabca v Žepovem žepu. []
  3. pa brez zamere Dasa Mjaumjau []
  4. na njih se še nikoli ni vsedla Desa Muck. []
  5. njene objave so se celo ponavljale vsak mesec ali dva ali pa se čudežno objavljale po večkrat na dan. []
  6. Pa ne padalo. Hmm…Čeprav…. []
  7. čepav zaradi “sovražnih komentarjev” včasih ni mogla spati. []
  8. belega porcelana, WC pa te fore []
  • Share/Bookmark