En blog na dan,

pa če se mi prsti začnejo svetit.

Ni preveč prijetno buljit v zaslon na proste dneve, ker ga imam že na šihtu polno črevesje.1 Ampak se trudim, da bi spravil povprečno količino objav na dostojen nivo.

Postali smo lene riti. S “smo” mislim na blogerje, z “lene” mislim lene, z “riti” pa ciljam na zadnjice šimpanzov. Res me ne zanimajo vzroki, zakaj je prišlo do tega, oziroma bom to raziskovanje prepustil v obdelavo kakšnim FDVjevcem, ki so predvčerajšnjim odkrili, da obstaja internet. Vem samo, da mi ni všeč, da drvimo v obdobje izražanja s kratkimi stavki, kratkimi zapisi, komentarji, heštegi, slikami, smeški in ostalo znakovno govorico, ki močno spominja na brbljanje papagajev.

Presneto, nekoč je recimo naš dragi Fetalij skoraj vsak dan napisal novo objavo in v njej prepljuval, kar se je dalo prepljuvati, zdaj pa ima enkrat, ali dvakrat na mesec na tviterju kakšen izpad in napiše šest jeznih čivkov čez trenutno politično stanje, ter se potem še skorajda opraviči in umolkne. Brezveze! In vemo, da gre blogerjem na slabše, če še celo lokalni patriot pade v akutno brezpisje.

No, kar hočem rečt je, da je žalostno gledat, da celotna družba vedno manj vzpodbuja pisanje in branje. Kdo bo v temu duhu čez 10 let še sposoben izražanja kompleksnejše pisane misli. Kdo bo zabaval tihe, mirne ljudi z nebleščečimi črkami, ki se pomensko v glavi spremenijo v krasne slike in smeh. Oh, seveda se bodo našli ljudje, ki bodo še vedno zmožni tega. Ampak je večina mase tista, ki določa smer družbe, zato je kar malce žalostno, da se te mesece opušča odstavke in povedi in se vse preveč rado zateka vedno bolj k renčanju in tistim 140 znakov.Vsak, ki kdaj reče, da je neko pisanje v redu že, če je razumljivo, čeprav krši prav vsa pravila znane slovnice, pa naj si požre pest.

Saj ne rečem, po svoje je umetnost povedat čimveč s čim manj, vendar mislim, da smo vsi v 3002 videli kaj se zgodi s skromnimi špartanci.

  1. ne dobesedno, valjda []
  2. filmu, op.a. []
  • Share/Bookmark

Profil blogerja

V temu zmedenemu svetu, ki so ga s svojimi dejanji in nepremišljenimi potezami ustvarili naši predniki je težko najti kakšen univerzalen vzorec obnašanja, kar pa nekaterim1 še ne prepreči, da ne bi vsaj poizkusili/šali. Tako sem v času odkar pišem ta blog imel priložnost v kontakt2 stopiti s kar nekaj izredno zanimivimi in sposobnimi osebami, pri katerih pa sem seveda poiskal lastnosti, ki so jim3 skupne. Ker je blogosfera4 velika in, tako kot realni svet, raznolika smo se seveda ujeli le z določenim delom tega virtualnega prostora. Naštel bom nekaj najbolj pogostih lastnosti, od katerih so nekatere lastne tudi meni, vi pa mi povejte, če se najdete v kateri :mrgreen:

Torej, kaj povezuje profile povprečnih blogerjev neke “študentske kaste,” ki se pojavlja po internetu?

  • Dijak/študent, starosti med 16, mogoče 17, pa tja do 25 let;
  • Bivši, ali pa bodoči gimnazijski maturant;
  • Ne ve točno, kaj bi rad počel v življenju in se bo (se je) vpisal na fakulteto, za katero bo skozi leta spoznal, da ga mogoče res zanima;
  • Brez resnih hobijev in oprijemljivega cilja v življenju;
  • V osnovni in srednji šoli je bil precej dober pri pisanju različnih spisov, kar mu je dalo občutek, da ima prihodnost v pisanju;
  • Kljub bistrosti že celo življenje ne izkorišča vseh svojih potencialov;
  • Bere, ali pa je vsaj v življenju prebral veliko leposlovne literature, večino knjig za bralno značko in domača branja;
  • Besedni zaklad mu presega “stari ej, mudel, bed, kwa me je skreku” ;
  • Ima bujno domišljijo in je v kreativnem smislu zelo izviren;
  • Najlažje se izraža s kompleksnimi mislimi, ki najbolj pridejo do izraza v pisni obliki;
  • Pozna večji del slovnice in jo ob primerni priložnosti rad pokaže tistim, ki je ne uporabljajo;5
  • Ukvarja (se je ukvarjal), ali bolje rečeno: se poskuša ukvarjati z vsaj enim športom, večino telesnih aktivnosti pa zabeleži in deli s svetom. Za lasten ego;
  • Prezira večino “mainstream” kulture v smislu spremljanja politike, športa in rumenih medijev;
  • S previdnostjo in kritičnim razumom uporablja6 socialna omrežja (torej FB) in pozna nastavitve zasebnosti;
  • Na omenjenih socialnih omrežjih ne razdaja preveč informacij, ni v sorodu s polovico sošolcev ter prijateljev in se na splošno zgraža nad splošnim stanjem socializiranja drugih;
  • V prostem času se NE ukvarja s konzumacijo velikanskih količin alkohola na časovno enoto in se v svoji rahli asocialnosti nasploh nerad zadržuje v hrupnih in nagnetenih prostorih, kjer se ne da normalno debatirati;
  • Ima odprt pogled na svet, veliko razmišlja o nevsakdanjih stvareh in premore delček družbene kritike;7
  • Ve kdo je George Carlin in pozna nekaj njegove filozofije;
  • Sposoben je napisati več kot dve vrstici teksta brez slovnične napake (Chemfusion in nmohoric – odštejmo tipkarske škrate, prav? :P )
  • Premore znatno mero sarkazma, za katerega pa težko prizna, da je globoko zažrt v njegovo osebnost;
  • Spozna se na računalniško tehnologijo do te mere, da zna kar precej težav rešiti sam;
  • Nagnjen je k oversharingu.8
  • Občasno se ukvarja z nenavadnimi hobiji, kot so people watching, iskanje vzorcev na neprimernih mestih, igranjem psiholoških iger in podobnimi traparijami;
  • Zna dobro utemeljevati svoje mnenje;
  • Ima precej velik ego,9 kar pripelje do tega, da redno spremlja statistiko obiskanosti svojega bloga;
  • Na splošno preživi kar precej časa na računalniku in se prek njega žal tudi socializira;
  • Redno spremlja in komentira lepo peščico blogov;
  • Ne mara Dajane in/ali njenih zapisov.10
Vem ja, nekatere lastnosti so privlečene iz dna pet, ker sem vas hotel čim več polinkat :) 11 Aja, vem koga sem pozabil. Alamea in Amaranth pač ne spadata v te kategorije.

Kakorkoli že, to naj bi bile neke lastnosti, ki so skupne nekemu določenemu delu blogerjev. To sem sicer že napisal, ampak nočem, da pride do kakšne pomote. Možno je, da so naštete stvari čisto človeške in so pogoste tudi med osebami, ki ne pišejo ravno blogov, ampak tukaj ne gre zato.

Sem se veliko zmotil? :mrgreen:

  1. recimo meni []
  2. če ne drugega vsaj v virtualni []
  3. ali pa nam []
  4. je ta izraz sploh še aktualen? []
  5. grammarnazi []
  6. če sploh []
  7. to ni enako pritoževanju in bentenju čez vse živo v stilu kok mi gre na živce.. []
  8. I know you saw it coming :) []
  9. ok, ok, samozavest []
  10. to je bila čista provokacija, vem []
  11. če sem koga pozabil naj ne zameri, ker ni bilo nalašč []
  • Share/Bookmark

Zgodba o podgani, Ana Jad 2

Nadaljevanje zgodbe iz kracalnika.

Kot se za sociološko bitje spodobi, je podgana Ana Jad dobila nekaj zaveznic. Nekako ponesreči jih je srečala, majcena bitjeca, brez lastnih misli, v skupni ideji ustvarjanja nečesa novega. Tudi, če je zanič. Tako so se združile v en portal, kot so se ljudstva, ki imajo skupno samo prekomerno popivanje, nekoč združila v državo na J. Pisale so, komentirale, živele svoja življenja v polni blogerski moči, ko se je zgodilo nekaj nepričakovanega!?

Nenadoma so začele izgubljati legitimnost. V začetkih bloganja so ljudje nekako pozabili na filtriranje podatkov, ki jih dobivajo iz interneta in so brali vse po vrsti. Začelo se je obdobje, ko je medmrežje postalo tako nasičeno z neumnostmi, da ga noben uporabnik, ne miš ne podgana, niti vrabec1, niti meduza, niti Anne Frank, kaj šele naključna skala ob cesti,  niso jemali resno.2 Kaj naj sedaj nekdo, ki je samo še ostanek, arheološki artefakt, ali bolje rečeno davni mit stori? Nekatere članice Anine skupine so obupale. Pocepale so pod pritiskom kot stol pod Deso Muck3. Ampak naša Ana? Nikoli!

Poizkušala je na vse kriplje! Poizkušala je z vsemi preizkušenimi sistemi, včasih z tistimi, ki niso bili preveč preizkušeni,4 igrala je psihopatko, neomajno osebnost, nekoga, ki vse ve, nekoga, ki je izkušen. Nikakor se ni dala prepričati, da je zastarela, omejena, obrabljena in nezanimiva.5 Od hudega so ji začele izpadati dlake. Po širni deželi ljudi se je začela širiti zlobna govorica. Ljudje so si šepetali, da se ji je dokončno strgalo.6  Še Asur Bani Pal, ki je bil od nekdaj Anin zaupnik je obupoval nad njenim stanjem. Motor je tekel in tekel.,,

Ani se ni niti sanjalo, da je karkoli narobe. Mirno je živela v svojem svetu in ni spremljala odzivov drugih7 Tako je nekega dne napadla nesluteča, da se ji vse to lahko maščuje, nekega blogerja, ki je ravno pral posodo ter pisal blog. Ta pa ji je vrnil s polno mero porcelana 8. Sral ji je s cinizmom napolnjenim s sarkazmom, kot puran za zahvalni dan s tisto okusno filo.

Ana. Naša Ana. Kaj se je zgodilo s teboj? Si končno ugotovila, da te nihče ne jemlje resno? Da tvoje besede večini pomenijo ravno toliko, kot špinačna juha otroku? Kam te je zapeljala slava? Kam te je zapeljal Asur Bani Pal s svojim širokim Porchejem? Sta šla mar na morje gledat koliko vode je v kubičnem decimetru? Sta morda na vrhu najvišje gore v Sloveniji gledala čez deželo in bentila čez njene prebivalce, ne zavedujoč se, da ne znata drugega kot žaliti? Kam je šla vsa tista zmernost in malenkostnost, ki si jo, Ana, premogla, ko si bila še ščurek? Naj ti zastavim še kako retorično vprašanje ali lahko zaključim?

Naj bo raje slednje. Nekoč pred davnimi časi je živela Ana, ki je na koncu zgodbe srečala svojo davno izgubljeno pamet, jo lepo pozdravila in odšla sama naprej po svetu. Pika. Stop. Dovolj je bilo. Zadosti. Skoraj preveč. Čisto preveč. Nehal bom. Zdaj.

  1. ki ni na strehi ampak v Žepovem žepu []
  2. Pozabil sem omeniti Rdečo Kapico, ki pa je tako ali tako v volčjem žrelu, poleg vrabca v Žepovem žepu. []
  3. pa brez zamere Dasa Mjaumjau []
  4. na njih se še nikoli ni vsedla Desa Muck. []
  5. njene objave so se celo ponavljale vsak mesec ali dva ali pa se čudežno objavljale po večkrat na dan. []
  6. Pa ne padalo. Hmm…Čeprav…. []
  7. čepav zaradi “sovražnih komentarjev” včasih ni mogla spati. []
  8. belega porcelana, WC pa te fore []
  • Share/Bookmark