Kratki vedež o vožnji skozi krožišče za Ljubljančane inu ostale uboge v duhu, ter pomoči potrebne

Imate izpit za avto? Imate avto? Se vozite v službo/šolo/na kavo s kołegi skozi katerokoli krožišče? Ste v zadnjem času ob suvereni vožnji v le-tem doživeli na vam nepojasnjeno trobljenje, zaviranje in grde poglede? Kaj, če vam rečem, da imam rešitev za vaše probleme?

Če vas mudi na opravljanje male potrebe, če ste utrujeni, lačni, zaspani, ali pa samo leni, ne skrbite: bom hiter in kratek, kot pamet naših politikov. Za bralno oporečne pa bodo v objavi tudi skice, slike in kisa repa.

Skoraj vsakemu potomcu homo sapiensa,  starejšemu od 18 let, se je zagotovo zgodilo, da je:1

a) zaspal na sredini predavanja CPP-ja in zgrešil debato o vožnji skozi krožišče,

b) je s prijatelji na predavanju CPP-ja v ranjki jugi slinasto prhal od smeha na račun Nemcev, Italijanov in ostalih razvitih držav, ki so že poznale krožišča,

c) doživel demenco/alzheimerjevo/parkinsonovo/katerokoli.bolezen.ki.vpliva.na.spomin. Aja, ali pa alzheimerjevo,2

d) opravljal izpit v Indiji,

e) čez noč postal brezobziren kreten, prepričan v svoj (vozniški) prav in bo do konca življenja vztrajal v svoji omejenosti za volanom;

…torej, da ni spoznal osnovnih pravil vožnje skozi enega najbolj pretočnih in enostavnih oblik križišč.3 Zakaj pravim, da je krožišče najboljše križišče? Ker v njem velja eno samo pravilo. Ja, prav ste prebrali: ENO SAMO. Katero je? Berimo dalje!

Najprej bom za amiše, prebivalce srednjega veka, Spodnjega Dupleka in Goričkega opisal, kaj krožišče sploh je. Zadeva je več kot le enostavna. Nek besedokovač4 je premišljeno v eno besedo združil dve. “Kroženje,” ki po SSKJ pomeni “gibati se po kakem ustaljenem, sklenjenem, krogu ali elipsi podobnem tiru” in “križišče,” ki po zdravi pameti pomeni kraj, kjer se srečata dve poti. Torej je krožišče eno navadno, okroglo križišče. Tako.

Za lažjo predstavo tistih, ki živijo nekje na periferiji dodajam sliko:

Opozorilo: "krožišče" na sliki ni moder Polo (Lupo?), niti moder znak za obvezno smer, ampak cesta, ki poteka v krogu (sive barve, na dnu slike.)Vir: http://alanob.blogspot.com/2009/11/krozisce.html

Za tiste, ki imajo ptičje možgane dodajam shemo iz ptičje perspektive, kakršno uporabljajo v avtošolah, pardon: šolah vožnje, za učenje CPP.

Za nepoučene: vsa križišča niso tako zakomplicirana. nekatera so še bolj. Vir: http://www.erevija.com/clanek/110/Pravila-in-obnasanje-slabih-voznikov-v-kroziscih

Zdaj, ko smo razčistili s čim imamo opravka, lahko povem katero je edino pravilo, ki se ga je potrebno držati v krožišču in ga najbrž pozna že stara gospa iz Prlekije, ki je z mulo in dvema vrečama premoženja bežala pred okupatorjem:

  1. Vozilo, ki je že v krožnem delu križišča ima prednost, vozila, ki prihajajo v krožišče ga morajo počakati in spustiti mimo.
Izi, a ne? No, lahko bi se tako reklo. Ker pa so nekateri ljudje žal samo ljudje kljub trivialnosti obstaja ogromno število napak (če pogledamo prvo sliko zgoraj lahko vidimo kolesnice, ki peljejo ravno skozi otok) in pravil, ki se kršijo, kar pa zlahka privede do nesreče.

V osnovi delimo krožišča na enopasovna in večpasovna. Zakaj je to pomembno? Ker sem jaz tako rekel. In ker je vožnja skozi enega in drugega (!PAZI!) malce različna.

V enopasovnih krožiščih je ravnanje voznika, kot bi rekli po domače, simp’l ko pasulj. Avtomobil pripelje do robne črte v krožišču, pogleda levo, če mogoče iz tam prihaja kakšen drug voznik, ga počaka in nato odpelje v križišče, pred izhodom prižge desni smernik in zapusti krožišče. Zaplete se ravno pri poudarjenem delu. Nihče v Ljubljani ne prižiga smernikov v enopasovnih križiščih, čeprav bi bilo to NUJNO potrebno za gladek in tekoč potek prometa. Če pri izhodu iz krožišča ne prižgemo smernika voznik, ki čaka na vhodu morda (v gneči) zamudi edino priložnost za speljevanje, za njim pa se dela vedno večja in večja kolona… Situacija je takšna:

Slika je sestavljena iz dveh delov: Očividnega in neočividnega. Očividni del nam pokaže napačno izpeljevanje iz krožišča (brez smernika), neočividni del pa je viden samo v mislih.

Torej. Prva pomembna stvar: SMERNIK pri izhodu. Nujno. Bo šlo? Bo!

Druga vrsta krožnik krožar krožeral krožišča je večpasovno krožišče. V naši državi težko srečamo kakšenga, ki bi imel več kot tri pasove, zato se bomo omejili na tistega, ki ima dva. Samo šalim se. Pomemben del takih križišč sta dva vhodna pasova. Na desnega se morajo (!pozor!) razvrstiti samo tisti, ki bodo odšli iz križišča na prvem izhodu, na levega pa vsi ostali. Zadeva je čisto preprosta. Če ne verjamete lahko vprašate vsako osemnajstletnico, ki je ravnokar po zaslugi dekolteja in minikrila dobila vozniško dovoljenje. Ali pa našo gospo iz Prlekije. Za tiste, ki ste zdajle pomislili:”Ja pa kaj mi bo mnenje osemnajstlenice, jst vozim že tri leta in pol in imam hud avto in vem kko se vozi frdamana krožišč….” TIŠINA in beri dalje!

Tisti na desnem pasu torej počakajo, da je zunanji pas prost in zapeljejo v krožišče, nato pa takoj ven (!s smernikom!, presneto).

Za voznike na levem uvoznem pasu velja podobno pravilo le, da morajo upoštevati na kateri izhod se bodo uvrstili. Kaj mislim?

Za šolski primer vzemimo krožišče, ki ima poleg dvojnega uvoza še tri izvoze in tri krožne pasove. Če recimo5 planiramo iz krožišča oditi na tretjem izvozu naredimo sledeče:

  1. zapeljemo v krožišče na najbolj notranji pas. Ko je prosto, se ve.
  2. ko prečimo prvi izvoz preverimo desno ogledalo in z desnim smernikom zapeljemo na srednji pas. Ugasnemo smernik.
  3. takoj za6 drugim izvozom prižgemo smernik in ponovno s preverjanjem ogledala zapeljemo na najbolj zunanji pas.
  4. izločimo se7 iz krožišča in šele POTEM izklopimo smernik. Rešeno.
Ni tako težko, kajne. Le nekateri vozniki so preleni, da bi preverjali ogledala in vozili aktivno, ampak raje srebajo svojo kavo iz avtomata in telefonirajo, si lakirajo nohte, praskajo glavo, si vrtajo po nosu.. ipd., zato pa toliko raje udarijo cel krog po najbolj zunanjem pasu in s tem delajo bedarijo stoletja, ker prečijo pot vsaj petim avtomobilom (če dobro razmislimo, ob pravilni vožnji skozi krožišče ne more priti do zastoja, ker se poti avtomobilov niti enkrat ne sekajo), nekateri zavirajo sredi kroženja, seveda na napačnem pasu, nato pa s smernikom ustavljeni poskušajo pririniti vozilo mimo vseh, ki imajo v bistvu prednost… In podobne bedarije, pri katerih postaneš kar malce žalosten. Da ne rečem jezen.

Za tiste, ki ne veste: kazen za napačno razvrščanje pred krožiščem je od 120 do 200€. Vsaj bila je, dokler so bili policaji še poceni, torej to niso heci.

Pravilna vožnja skozi krožišče. Vir: http://www.zurnal24.si/z-glavo-v-krozisce-clanek-43923

To je to z moje strani. Če je bil ta zapis še vedno pretežak za normalno razumevanje pravil vožnje v krožiščih8 priporočam, da nikoli več ne sedete za volan.

Sem še kaj pozabil?

Aja, kisla repa:

http://www.najcena.si/product/13837/tus-kisla-repa

  1. ena izmed možnosti []
  2. I just love practical jokes.. []
  3. če odštejemo tistega na Tomačevem, ki ga je očitno zasnoval nekdo brez izpita za avto.. []
  4. ne “Mišo Kovač” – pogosta napaka []
  5. recimo! []
  6. ali kar vzporedno z []
  7. ne mislim kot, da opravimo veliko potrebo []
  8. Ok, zdaj mi gre ta beseda totalno na živce.. []
  • Share/Bookmark