Krajevna krajišča

Naj že na začetku navedem, da ima posebne zasluge pri nastanku tele objave blogerka, študentka in nadvsesploh dobra duša Tina, ki je zapis lektorirala in iz zoca, kakršnega ponavadi pišem, naredila berljiv blog. Hvala!

https://hankblog.files.wordpress.com/2012/04/thank-you-cat-meme-generator-ntaaawwww-fank-you-really-much-5bb7cf.jpg

Ko sem se zadnjič peljal skozi vas po imenu Črnec, nato pa prispel naravnost v Zadnike, me je prešinil cel kup spominov na različne kažipote, table in napise, ki sem jih srečal, ko sem kdaj križaril po različnih delih naše deželice. Res je, da imamo na notranji strani naše državne meje ogromno krajev, katerih imena se razlikujejo glede na pokrajino, dialekt (tega smo na temu blogu že obdelali) in način življenja tamkaj živečih prebivalcev v preteklosti.1

Pojavlja se, da so naša naselja kar precejkrat poimenovana z raznimi vseslovenskimi besedami in je istoimenska možno najti ravno v vsakem kotičku države. Tako skoraj vsak državljan pozna kakšen kraj, ki se konča na vas, selo, brdo, vrh, hrib, ali vsebuje besede (z)gornji, spodnji, gorenji, dolenji, mogoče katerokoli izpeljanko besede nov, precej pogosti pa so tudi pridevniki nemški in sveti. Zagotovo bi se našla še kakšna vzorčna skupna točka med vsemi šest tisočimi naselji, ampak obstaja težava, da so le-ta, najbolj pogosta obenem tudi najbolj dolgočasna.2

Kot sem povedal že takoj na začetku, imamo pri nas cel kup imen naselij, pri katerih se povprečen državljan vsaj malo popraska po glavi in kakšnega lokalca z veseljem vpraša, od kod izhajajo. Pri nekaterih je celo skorajda nemogoče obdržati resen obraz, druga so pa za domačine lahko vsaj malce sramotna, če ne že žaljiva. Ker smo v teh vrsticah že vajeni leteti po Sloveniji v polkrožnem zavoju, bomo obdržali navado in si na hitrico pogledali, katere besede izmed mnogih se meni zdijo vprašljivega slovesa.34

Če mi, spoštovana gospoda, dovolite, bi ponovno začel kar v naših, dolenjskih koncih, zgoraj omenjena Črnec in Zadniki sta namreč šele začetek. Navkljub temu,  da so ravno dolenjci po poimenovanju krajev med bolj izvirnimi, je precej nenavadno, da se točno v tej pokrajini nahaja majhna vasica, poimenovana kar Vas. Tej manjši spotiki se hitro izognemo, ko naletimo tudi na Pošteno vas, Bušečo vas in med vsemi najbolj smrdečo Bruhanjo vas. Možakar, ki je nadel5 ime Mali Stari vasi, si ni niti predstavljal, da njegova stvaritev ne bo nikoli niti v najmanjšo konkurenco Bogi vasi, katera pa za mesto najdepresivnejšega kraja že dolgo tekmuje s krajema Malo Hudo in Polom. Seveda, Dolenjska ne bi bila vredna tega oklica, če ne bi nekje omenila svojih najbolj opojnih produktov, zato je nekam v svojo sredo postavila nekaj hišic in jim brez usmiljenja nadela ime Vino. V zapeljivih pomenih ji tesno sledi Žejno, kateremu ponavadi sledijo Željne, od njih pa ni več daleč do Zdihovega, rezultat vsega pa so očitno Znojile.6 Res se mi ne sanja, kam bi v tej zgodbi dodal Celine,7 Češnjice, slovnično nepodkrepljeno Muho vas, čudno zveneči Dolenji Globodol, ali pa Piršenberg… Vem samo, da bi se po rojstvu v vasi Svinjsko od tam kar hitro odselil.

Po stari navadi moram omeniti tudi Belo Krajino.8 Ti9 Slovenci sicer niso Sredgora, kot zatrjuje eno od njihovih imen krajev, se pa njihovi Čučkovci, Čurile in Butoraj težko kosajo s krajem, ki je preprosto Bedenj. No, nenavadno je tudi, da nekje v naši kokoški obstaja vas Čačič, še posebej ker ni samo ena, ampak sta vihro časa preživeli dve.10

Štajerska regija čisto nič ne zaostaja za našo. Predniki severnjakov so, kljub manjšemu številu  razdrobljenih vasic po njihovih hribovjih, kar pridno zbirali primerne pridevnike za različna mesta v okolici. Tako se iz Drvanjih kaže njihova navezanost na vse, kar je povezano s sekiro,11 semkaj najbrž spada tudi Unično. Boben in Ples nakazujeta na njihovo nagnjenost k zabavi. Ljubezen do slovnice je na daleč vidna v kraju Šumnik, poznavanje zgodovine in geografije bi lahko našli v Galiciji, umirjen štajerski duh pa bi skorajda prišel do izraza v vaseh Tihaboj, ali morda Prerad. Čisto nasprotje tega se seveda kaže v Mali štangi, tudi v Bolečki vasi, če ne že kar v Trotkovem. Aja, ne samo, da imajo štajerci Pečico v občini Podplat, ampak v svojem ponosu tudi malce kopirajo od bolj jugozahodnega dela države in so si pripravili čisto pravo, pravcato Morje. Za predzadnji kraj lahko omenim v njihovem narečju zanimiv Sestrže, za konec pa še Konc. 12

No, če skupaj vržem Prlekijo in Prekmurje, zagotovo pridem do prelepe zbirke smešnih, zanimivih in omembe vrednih imen, ki pa jih je po nekem čudežu čisto preveč. Očitno je normalnemu človeku vsak naključen pridevnik, samostalnik, ali pa glagol, ki mu pomurci dodajo končnico “-CI” takoj bolj estetski in smešen. Da ne bo objava dolga 5000 besed bom raje omenil samo nekaj posebnežev, kot je recimo od osebe z bipolarno motnjo poimenovana Stara Nova vas, športno usmerjeni Skakovci, v nasprotju z njimi lenobni Neradnovci, njihovi tesni sodelavci, živeči v Bolehnečecih in seveda nerazumljiv Krplivnik. Čisto neobičajno izzveni13 tudi tista njihova Tišina.

Če gremo naprej proti Koroški, kaj kmalu ugotovimo, da je število njihovih naselij izredno majhno. Poleg tistih splošno znanih pomembnejših mest14 nobeno ne izstopa preveč, kljub temu pa sem se uspel dokopati do smešno zvenečega Činžata in Podvolovjeka. No, za tiste, ki bi radi počitnice preživeli nekje bolj na vročem pa  jim je do Sahare predaleč, imajo tam tudi pravo Puščavo. 15

Gorenjska ima najmanj dva kraja, v katerih res ne bi rad živel.16 Eden je Kokošnje, drugi pa se ponaša z imenom Binkelj. Pravzaprav bi se težko privadil na katerikoli njihov kraj. Čeprav je Zgornje Stranje le eno črko stran od opravljanja velike potrebe, mi je to čisto premalo zanimivo in se v tistih koncih raje držim nasveta, ki mi ga dajo Obrne in njihova soseda Okrog. Še ironija: poleg tega, da imajo Štajerci sredi celine morje, jim Gorenjci ne ostajajo dolžni in so na svojih tleh zgradili Ladjo, ki pa najbrž še dolgo ne bo plavala ne na Štajerskem, niti v Jadranu.

Oh, joj. Od precej velikih zbirk mi je ostala še Primorska. Lahko priznam, da so tamkajšnji prebivalci nadpovprečno iznajdljivi in ustvarjalni. Kovk, Dokležovje, Ceglo in Gonjače zvenijo precej običajno, ko izveš še za Materijo, Ritomeče, Govejk, lokaciji primerno Morsko 17 in Barko. 18 A obstaja kdo, ki se vsaj malo ne nasmehne pri omembi vasi Večkoti? Ali pa se pošteno ne začudi, kje so se izgubili preostali samoglasniki pri Nožed? Ostanejo nam samo še Bogo in popolnoma nasprotujoče Krasno, poleg vsem znanega19 Ritoznoja je tam nekje tudi še veliko bolj smešna Hudajužna.

Hiter skok na Notranjsko nam pokaže samo vedno srbeče Čohovo, tesarske Dilce in neizvirni Jelendol.

Počasi se približujemo koncu potovanja, saj nam je ostal samo še osrednji del države. Ker ga večinoma zavzemajo večja mesteca so bili kandidati za tale zapis trije. Za utrujene so poskrbele Klopce, za začudenje živalske Volavlje, za nesrečo lastnih prebivalcev, ki so najbrž oklicani za rovtarje, pa svoj čas zapravljajo pristne Rovte.

Tako.

Če koga zanima kje se najde imena slovenskih krajev je to tukaj. Statistični podatki o naši državi in njenih prebivalcih pa po kliku tukaj.

CC.

http://nuckinfuts.blog.siol.net/2011/02/26/dialekticni-dialektizmi/

  1. recimo, če je pokrajina vinorodna, se ime kakšne alkoholne pijače kaj rado pojavi v okoliških naseljih []
  2. resno, vzorci so kr neki []
  3. ali nekaj podobnega, mal mi je zmanjkal uvodnih besed, pa to… []
  4. aja, pa lahko omenim, da so najbolj izvirni pri imenih ravno dolenjci in štajerci, zato bo njim posvečenih največ vrstic. []
  5. izvirno []
  6. Tukaj sem hotel pritakniti nek podpomen v celotno zgodbo, ampak zadeva zahteva preveč truda, evo. []
  7. pa ne Dione []
  8. Ne vem zakaj, ampak dejmo, a ne. []
  9. ne- []
  10. Spodnja in Zgornja []
  11. a sem pozabil opozorit, da se rad norčujem iz stereotipov? No, zdaj veste. []
  12. Jap. Krajevno ime. []
  13. he-he []
  14. vasi, sel, brd, kakorkoli že []
  15. izgleda, da je ta nekje na robu Koroške, oziroma skoraj na Štajerskem. Vsem prizadetim se za moje znanje geografije srčno oproščam. []
  16. poleg Jesenic []
  17. le, da je to Morsko precej daleč od obale []
  18. Tudi precej oddaljena od morske vode. []
  19. seveda, spet, zaradi alkohola []
  • Share/Bookmark

Kako je pa tebi ime?

Zanimivo je, kako se nekateri “moderni” starši odločajo za poimenovanje svojih otrok prav do radikalnih ekstremov, s tem pa mulariji delajo prej škodo kot korist. Tako se včasih zgodi, da med sprehodom po s trenirkarji napolnjenem Tivoliju vidiš ponosnega lastnika psa, ki kliče svojega ljubljenčka, iz velike trave pa namesto nemškega ovčarja priteče dvoleten otrok.

Saj ne pravim, da bi morali po tradiciji ohranjati izumrla imena. Albert, Alojzij, Benedikt, Magdalena in Nikolina so danes zagotovo ponosni babice in dedki iz katerih se nihče ne norčuje, če pa bi v osnovno šolo v temu času hodili Rozalija, Tereza in Venčeslava pa bi bile tarča posmeha vseh sošolcev. Razen seveda s strani tihe Kunigunde.

Rekel bi, da nekatere moderne starše tipa “če vzameva kredit mava lahk dva froca” ob vseh službenih obveznostih daje pomanjkanje časa, to pa poskušajo rešiti s krajšanjem otroških imen. Tit, Vid, Val, Ada, Ažbe, Bor, Ela in Gaj1 bodo za podpisovanje porabili izredno malo kulija, Maj, Nej, Pia, Tia in Žak pa bodo celo življenje prikrajšani za tiste lepote dvozložnega imena, ki si ga načeloma z žretjem ovsa in galopiranjem z ritjo v zraku zasluži prav vsak najmanjši konj. Kaj se bo zgodilo z Urhom, Ulo, Uro in Umo, ki jim do starega Urbana in Urše manjka še zajeten kos črk, pa nihče ne ve.

Ah, pa saj niso samo kratka moderna imena tista, ki spominjajo na glavne junake iz pokojne risanke, račke Žaka, Maka in Paka, ampak se najdejo tudi druga, ki v uhlju pustijo čuden prizvok. Adela, Ajna, Ajša, Ajta, Anais in Amra so samo začetek. Ne vem s čim se ti morejo zameriti otroci, da jih kot starš zmerjaš z Beatrico, Bibijano, Zinko, Zvezdano in Želimirom, nikoli pa tudi ne bom razumel kakšno čudno navezanost na rastline in živali imajo tisti, ki svoj podmladek kličejo Jagoda, Višnja, Gizela, Roža, Rožana, ali pa kar Tisa.

Naslednji ekstrem so prevzeta imena v prihodnost mislečih staršev, ki poskušajo svojim otrokom zagotoviti dobre možnosti na evropskem tržišču. Tako bo ubogega Rajmunda, Roksano, Tiffany, Adelajdo, Lukasa, Anastazijo, Apolonijo, Beatrice, Lolito, Moreno in Moritza celo življenje na obrobju Ljubljane spremljalo prekletstvo piši-kao-što-govoriš imena.

Tudi svetopisemska imena so na nek način pretiravanje s strani staršev. Kaj lahko povemo o Magdaleni, Nikolaju, Pandori, Sofiji, Teodoru, Zahariji in Avreliju, ki se večino časa družijo z Benediktom in Frančiškom? Razen, da so popolnoma passé? Nič.

Ostanejo samo še imena, ki ne spadajo v nobeno od zgornjih skupin. Ljubiša, Luna, Makalonca, Mirta, Nedeljka, Noel ter Ognjeslav bodo večino življenja preživeli v iskanju romantične rime na svoje ime, Orijana, Pina, Rastislav, Šarika in Taras s Tiborjem pa bodo v vsaki seminarski dobili pod podpisom lepo rdečo vijugo avtomatskega črkovalnika. Če bi bilo od imena odvisno2 kje bo nek človek v življenju pristal bi Vivijana, Vojteh, Žužana, Adelajda, Bistra in Amata končali na izredno nenavadnem kraju.

Na strani Statističnega urada Slovenije se da najti najpogostejša imena, ki se prvič pojavijo po osamosvojitvi. Mogoče sem res malce nesramen in konservativen, vendar si ne morem pomagati, da se ne bi pri Tian, Mai, Zai, Rubi, Altina, Gentrit, Fjolla, Anais in Sumeja, kar malce nasmejal. Očitno imajo v porodnišnicah po novem izredno tresoče roke, saj delajo neverjetno veliko tipkarskih napak. Tako je iz Davida nastal Davud, iz Žana Džan, Klara je postala Kiara, Ana pa je na zagotovo veliko nejevoljo staršev na rojstni list dobila zapisano Hana.

Statistika tudi pravi, da obdobje Mihatov, Lukatov, Janov in Nejcev še ni popolnoma mimo. Tudi dekleta so še vedno Nika, Eva, Sara in Lara…. Obstajajo pa ljudje, ki iščejo pozornost z imeni iz nadaljevank,3 filmov in ostale pop-kulture, s tem pa ustvarjajo mladino nove dobe, katerih imen se bo za nas težko privaditi…..

  1. Ubožec. []
  2. Ne, numerologi, ni možno. []
  3. Uboge Esmeralde []
  • Share/Bookmark

Imena

so pokazatelj nekega jezika in kulture.

Moja generacija nekako živi v času med starejšimi, tradicionalnimi imeni in modernimi, kratkimi in poslovenjenimi imeni.

Brez težav se nasmejim ob starinskih in izumirajočih imenih. Skrbijo pa me tale nova, izumetničena in enozložna poimenovanja novorojencev. Kako je prišlo na prvo mesto med deklicami “Kiara” in od kje ljudjem ideja za ime “Tian” mi nekako ni jasno?

Ampak, kultura in jezik se spreminjata, navadili se bomo na vse….Recimo.

  • Share/Bookmark