Sony Xperia miro

…oziroma ST23i, kot so ga najprej tehnično poimenovali tisti, ki niso bili v Sony-jevemu marketingu.

Sony Xperia miro

Nekoč sem zapisal, da bom pokomentiral kako se obnese ta frdaman poizkus od telefona1 v mojih rokah in imam občutek, da sem po dobrem letu uporabe zadostno kvalificiran, da ubesedim kakšno res prijetno izkušnjo.

Najbrž ne bom presenetil nikogar iz stroke, če rečem, da je ta nizkocenovni izdelek vreden piškavega oreha. Že to, da spada v nižji razred mi ne gre čisto v glavo, ker sem še pri prejšnjem telefonu dal manj denarja za napravo, ki je imela prav vse, kar imajo veliki in je delala ves čas brez problema. In to kvalitetno. Zdaj pa mi po pripombi, da mi karkoli šteka/zmrzuje/samodejno resetira dobim pod nos izjavo, da sem pač na mizo vrgel premalo zelencev. Lepo prosim.

Negativnih argumentov čez občutljivost zaslona na dotik res nimam, ker omogoča tudi mojim neelegantnim hrenovkam,2 da zadanejo tiste zoprno drobne tipke, me pa moti praktično vse ostalo. Že ob začetku sem pisal o nadležnosti samega Androida. Vedno bolj, kot postaja googlovski, slabše mu gre. Po prvih mesecih, ko sem dobodel telefon sem potihem upal, da bo za njega kdaj na voljo verzija operacijskega sistema vsaj 4.1, vendar me niso nikoli razveselili s tako radostno novico. Zdaj, ko sem pri drugih uporabnikih smartphone-ov že klikal po menijih, sem pa neizmerno srečen, da do nadgradnje ni prišlo. Že v naslednjem programju je namreč zasebnost neizmerno okrnjena, vedno manj nadzora je nad aplikacijami in tem, kaj pošiljajo v ozadju. Za ceno nekaj več funkcijskih tipk v zavesastem meniju, se nadgradnja vsekakor ne izplača.

Naprej: baterija. O njej sem že pisal in od takrat se ni prav nič spremenilo. Akumulator je namreč na stopnji kvalitete robidovja ob avtocesti. Kar je najhuje: navkljub moji konsistentni rutini uporabe telefona, je čas do izpraznjenja vedno različen. Ob priložnostih zdrži tja do slabih treh dni, včasih pa v istem dnevu po polnjenju pade nazaj na 5%, pa če telefon samo zdaleč gledam in se ga skorajda ne dotikam. Možno, da gre sicer samo za programsko napako, kar ne bi bilo niti tako čudno, glede na to, da med funkcijskimi meniji ponekod sploh ni nekaterih možnosti, ki naj bi obstajale. In sploh ga ne morem ponastaviti na tovarniške nastavitve s kombinacijo tipk, ki je na internetih zaprisežena za točno dotični telefon.

Sem že omenil crkovanje sredi klicev? Telefon namreč….crkuje sredi klicev. Od enkrat, pa do večkrat na dan se čisto preprosto zgodi, da se zvok sogovornika na drugi strani nekako zakocka in potem se na zaslonu izriše tema, ki ji sledi ponosen napis Sony. Sicer slaba reklama za firmo, če je to to. In pokvaril mi je SD kartico! Če ne bi imel obsesivnih tendenc k izdelovanju varnostnih kopij, bi šla triletna količina butastih, s telefonom posnetih fotografij, preprosto po zlu.

http://chrismilloy.ca/wp-content/uploads/2012/10/FUUU.png

Še eno čudovito lastnost ima: kadar ga3 z USB kablom priklopim na z Windows-i podprto računalo, je telefon sposoben telepatsko zamrzniti sistem, ali pa celo pripraviti izbljuvek zloglasnega ModregaZaslona. O uporabnosti tega na šihtu, kadar pride do lenih dni, bomo govorili kdaj drugič. :mrgreen:

Kakorkoli, majhnih klicajev in napakic ima še čisto preveč, da bi se jih spomnil iz glave, na hitro pa lahko zaključim z mislijo, da je telefon nevreden svojega denarja in da bom nadaljevanje poročal drugič, ko ga dobim s servisa, kamor bo prav kmalu odpotoval.

http://2.bp.blogspot.com/-Y6ez2EUcso8/UAGMhd4NDjI/AAAAAAAAESs/LHXktmvnEfk/s1600/XperiaMiro_17_HandsOn-580-90.JPG

  1. mislim, da se na temu mestu že vidi v katero smer bo obrnjen celoten zapis. Samo v opozorilo. []
  2. prstom []
  3. še vedno govorimo o telefonu []
  • Share/Bookmark