Čivkzbirka #1

Evo, zadnjih štiriindvajset ur sem preživel v iskanju stvari, ki bi jih lahko kopiral, vendar nisem bil preveč uspešen. Seveda samo do nedavnega, ko sem odkril veliko zbirko tvitov, ki sem jih nekoč in nekje dodal med priljubljene. Ponekod gre za slovenske, drugje spet za angleške citate, vendar ima večina vsaj malce humornega pridiha. Sledijo si kronološko, od najnovejšega proti najstarejšemu. Let’s get this party started.

*Sakir na tradicionalne družinske vrednote:

*Ragnar Belial o napredku Applove tehnologije: *Sašo z malo črnega humorja: *Matej Praprotnik odkrije zabavno kombinacijo simbolov:

*megafotr o novih sodelavcih policije:

*robotski račun opisuje slovensko glasbeno sceno in njene cilje:

*Khalifa nam pove zabavno anekdoto o srečanju s policisti:

*Ana Jurc o pomembnosti izbiranja pravega imena za otroka:

*Andrej Arh o nerazumevanju med ljudmi:

*FunFacts nam sestavi kratko poezijo:

*Pametnjakovič razloži svoje razumevanje romantike:

*Sašo pove eno matematično:

*Sakir in njegovo trenutno počutje:

*Pižama je zaskrbljen zaradi svoje kolegice:

*Pižama opisuje eko politiko v restavraciji hitre prehrane:

*Political Math se za trenutek zmede in…:

*Demetri Martin opiše sosledje nenavadnih dogodkov:

*Uroš Kocjan pokaže primer pravilne reklamacije:

*JRehlig o svetu iz umetne mase:

*Stanko pove eno odprtokodno:

*Frankie Boyle pojasni koncept kokic in kokakole v kinu:

*Sašo pretvarja v imperialne enote:

*Jure se pohvali:

*Gorazd Šturm se ukvarja s pravilno sintakso:

*Iztok Majhenič pove eno bridko:

*Nejc Žorga Dulmin o znanstvenih problemih:

*anusmundi na pomembnost točke vidika:

*Janez Novak o ljudeh s preveč časa:

*Tina B testira onomatopoijo:

*Kristina Keržan postavi diagnozo:

*Ragnar Belial o posledicah različnih kapljevin:

*Mladen Prajdic na takratne spremembe facebooka:

*robot o imenih moških higienskih pripomočkov:

*Tina B o svoji zbirki orožja:

*Eran Kampf postavi prioritete:

*Tina B o sproščujočem krožku na Kardeljevi ploščadi:

*Lažni račun o problemih prvega sveta:

*Mladen Prajdic opiše našo turistično ponudbo:

*Blaž Žgavc pokaže, kam se splača vreči stotine evrov:

*Jan Ferme ni jutranji človek:

*Jonas Žnidaršič o pozabljenih očalih:

  • Share/Bookmark

Krajevna krajišča

Naj že na začetku navedem, da ima posebne zasluge pri nastanku tele objave blogerka, študentka in nadvsesploh dobra duša Tina, ki je zapis lektorirala in iz zoca, kakršnega ponavadi pišem, naredila berljiv blog. Hvala!

https://hankblog.files.wordpress.com/2012/04/thank-you-cat-meme-generator-ntaaawwww-fank-you-really-much-5bb7cf.jpg

Ko sem se zadnjič peljal skozi vas po imenu Črnec, nato pa prispel naravnost v Zadnike, me je prešinil cel kup spominov na različne kažipote, table in napise, ki sem jih srečal, ko sem kdaj križaril po različnih delih naše deželice. Res je, da imamo na notranji strani naše državne meje ogromno krajev, katerih imena se razlikujejo glede na pokrajino, dialekt (tega smo na temu blogu že obdelali) in način življenja tamkaj živečih prebivalcev v preteklosti.1

Pojavlja se, da so naša naselja kar precejkrat poimenovana z raznimi vseslovenskimi besedami in je istoimenska možno najti ravno v vsakem kotičku države. Tako skoraj vsak državljan pozna kakšen kraj, ki se konča na vas, selo, brdo, vrh, hrib, ali vsebuje besede (z)gornji, spodnji, gorenji, dolenji, mogoče katerokoli izpeljanko besede nov, precej pogosti pa so tudi pridevniki nemški in sveti. Zagotovo bi se našla še kakšna vzorčna skupna točka med vsemi šest tisočimi naselji, ampak obstaja težava, da so le-ta, najbolj pogosta obenem tudi najbolj dolgočasna.2

Kot sem povedal že takoj na začetku, imamo pri nas cel kup imen naselij, pri katerih se povprečen državljan vsaj malo popraska po glavi in kakšnega lokalca z veseljem vpraša, od kod izhajajo. Pri nekaterih je celo skorajda nemogoče obdržati resen obraz, druga so pa za domačine lahko vsaj malce sramotna, če ne že žaljiva. Ker smo v teh vrsticah že vajeni leteti po Sloveniji v polkrožnem zavoju, bomo obdržali navado in si na hitrico pogledali, katere besede izmed mnogih se meni zdijo vprašljivega slovesa.34

Če mi, spoštovana gospoda, dovolite, bi ponovno začel kar v naših, dolenjskih koncih, zgoraj omenjena Črnec in Zadniki sta namreč šele začetek. Navkljub temu,  da so ravno dolenjci po poimenovanju krajev med bolj izvirnimi, je precej nenavadno, da se točno v tej pokrajini nahaja majhna vasica, poimenovana kar Vas. Tej manjši spotiki se hitro izognemo, ko naletimo tudi na Pošteno vas, Bušečo vas in med vsemi najbolj smrdečo Bruhanjo vas. Možakar, ki je nadel5 ime Mali Stari vasi, si ni niti predstavljal, da njegova stvaritev ne bo nikoli niti v najmanjšo konkurenco Bogi vasi, katera pa za mesto najdepresivnejšega kraja že dolgo tekmuje s krajema Malo Hudo in Polom. Seveda, Dolenjska ne bi bila vredna tega oklica, če ne bi nekje omenila svojih najbolj opojnih produktov, zato je nekam v svojo sredo postavila nekaj hišic in jim brez usmiljenja nadela ime Vino. V zapeljivih pomenih ji tesno sledi Žejno, kateremu ponavadi sledijo Željne, od njih pa ni več daleč do Zdihovega, rezultat vsega pa so očitno Znojile.6 Res se mi ne sanja, kam bi v tej zgodbi dodal Celine,7 Češnjice, slovnično nepodkrepljeno Muho vas, čudno zveneči Dolenji Globodol, ali pa Piršenberg… Vem samo, da bi se po rojstvu v vasi Svinjsko od tam kar hitro odselil.

Po stari navadi moram omeniti tudi Belo Krajino.8 Ti9 Slovenci sicer niso Sredgora, kot zatrjuje eno od njihovih imen krajev, se pa njihovi Čučkovci, Čurile in Butoraj težko kosajo s krajem, ki je preprosto Bedenj. No, nenavadno je tudi, da nekje v naši kokoški obstaja vas Čačič, še posebej ker ni samo ena, ampak sta vihro časa preživeli dve.10

Štajerska regija čisto nič ne zaostaja za našo. Predniki severnjakov so, kljub manjšemu številu  razdrobljenih vasic po njihovih hribovjih, kar pridno zbirali primerne pridevnike za različna mesta v okolici. Tako se iz Drvanjih kaže njihova navezanost na vse, kar je povezano s sekiro,11 semkaj najbrž spada tudi Unično. Boben in Ples nakazujeta na njihovo nagnjenost k zabavi. Ljubezen do slovnice je na daleč vidna v kraju Šumnik, poznavanje zgodovine in geografije bi lahko našli v Galiciji, umirjen štajerski duh pa bi skorajda prišel do izraza v vaseh Tihaboj, ali morda Prerad. Čisto nasprotje tega se seveda kaže v Mali štangi, tudi v Bolečki vasi, če ne že kar v Trotkovem. Aja, ne samo, da imajo štajerci Pečico v občini Podplat, ampak v svojem ponosu tudi malce kopirajo od bolj jugozahodnega dela države in so si pripravili čisto pravo, pravcato Morje. Za predzadnji kraj lahko omenim v njihovem narečju zanimiv Sestrže, za konec pa še Konc. 12

No, če skupaj vržem Prlekijo in Prekmurje, zagotovo pridem do prelepe zbirke smešnih, zanimivih in omembe vrednih imen, ki pa jih je po nekem čudežu čisto preveč. Očitno je normalnemu človeku vsak naključen pridevnik, samostalnik, ali pa glagol, ki mu pomurci dodajo končnico “-CI” takoj bolj estetski in smešen. Da ne bo objava dolga 5000 besed bom raje omenil samo nekaj posebnežev, kot je recimo od osebe z bipolarno motnjo poimenovana Stara Nova vas, športno usmerjeni Skakovci, v nasprotju z njimi lenobni Neradnovci, njihovi tesni sodelavci, živeči v Bolehnečecih in seveda nerazumljiv Krplivnik. Čisto neobičajno izzveni13 tudi tista njihova Tišina.

Če gremo naprej proti Koroški, kaj kmalu ugotovimo, da je število njihovih naselij izredno majhno. Poleg tistih splošno znanih pomembnejših mest14 nobeno ne izstopa preveč, kljub temu pa sem se uspel dokopati do smešno zvenečega Činžata in Podvolovjeka. No, za tiste, ki bi radi počitnice preživeli nekje bolj na vročem pa  jim je do Sahare predaleč, imajo tam tudi pravo Puščavo. 15

Gorenjska ima najmanj dva kraja, v katerih res ne bi rad živel.16 Eden je Kokošnje, drugi pa se ponaša z imenom Binkelj. Pravzaprav bi se težko privadil na katerikoli njihov kraj. Čeprav je Zgornje Stranje le eno črko stran od opravljanja velike potrebe, mi je to čisto premalo zanimivo in se v tistih koncih raje držim nasveta, ki mi ga dajo Obrne in njihova soseda Okrog. Še ironija: poleg tega, da imajo Štajerci sredi celine morje, jim Gorenjci ne ostajajo dolžni in so na svojih tleh zgradili Ladjo, ki pa najbrž še dolgo ne bo plavala ne na Štajerskem, niti v Jadranu.

Oh, joj. Od precej velikih zbirk mi je ostala še Primorska. Lahko priznam, da so tamkajšnji prebivalci nadpovprečno iznajdljivi in ustvarjalni. Kovk, Dokležovje, Ceglo in Gonjače zvenijo precej običajno, ko izveš še za Materijo, Ritomeče, Govejk, lokaciji primerno Morsko 17 in Barko. 18 A obstaja kdo, ki se vsaj malo ne nasmehne pri omembi vasi Večkoti? Ali pa se pošteno ne začudi, kje so se izgubili preostali samoglasniki pri Nožed? Ostanejo nam samo še Bogo in popolnoma nasprotujoče Krasno, poleg vsem znanega19 Ritoznoja je tam nekje tudi še veliko bolj smešna Hudajužna.

Hiter skok na Notranjsko nam pokaže samo vedno srbeče Čohovo, tesarske Dilce in neizvirni Jelendol.

Počasi se približujemo koncu potovanja, saj nam je ostal samo še osrednji del države. Ker ga večinoma zavzemajo večja mesteca so bili kandidati za tale zapis trije. Za utrujene so poskrbele Klopce, za začudenje živalske Volavlje, za nesrečo lastnih prebivalcev, ki so najbrž oklicani za rovtarje, pa svoj čas zapravljajo pristne Rovte.

Tako.

Če koga zanima kje se najde imena slovenskih krajev je to tukaj. Statistični podatki o naši državi in njenih prebivalcih pa po kliku tukaj.

CC.

http://nuckinfuts.blog.siol.net/2011/02/26/dialekticni-dialektizmi/

  1. recimo, če je pokrajina vinorodna, se ime kakšne alkoholne pijače kaj rado pojavi v okoliških naseljih []
  2. resno, vzorci so kr neki []
  3. ali nekaj podobnega, mal mi je zmanjkal uvodnih besed, pa to… []
  4. aja, pa lahko omenim, da so najbolj izvirni pri imenih ravno dolenjci in štajerci, zato bo njim posvečenih največ vrstic. []
  5. izvirno []
  6. Tukaj sem hotel pritakniti nek podpomen v celotno zgodbo, ampak zadeva zahteva preveč truda, evo. []
  7. pa ne Dione []
  8. Ne vem zakaj, ampak dejmo, a ne. []
  9. ne- []
  10. Spodnja in Zgornja []
  11. a sem pozabil opozorit, da se rad norčujem iz stereotipov? No, zdaj veste. []
  12. Jap. Krajevno ime. []
  13. he-he []
  14. vasi, sel, brd, kakorkoli že []
  15. izgleda, da je ta nekje na robu Koroške, oziroma skoraj na Štajerskem. Vsem prizadetim se za moje znanje geografije srčno oproščam. []
  16. poleg Jesenic []
  17. le, da je to Morsko precej daleč od obale []
  18. Tudi precej oddaljena od morske vode. []
  19. seveda, spet, zaradi alkohola []
  • Share/Bookmark

Nov napad medveda

Nekje v okolici Velikih Lašč.

Kot sem že enkrat pisal je medvedov v Sloveniji veliko preveč. Na izredno majhnem območju jih živi nekaj manj kot tisoč. Leta 2008 je bilo izvedeno štetje, kjer so pristojni s svojimi abakusi uspeli priti do številke 500. To naj bi bilo izjemno majhno število, kar seveda ni res. Petsto ljudi, ki se zakoreninimo na območju slabe polovice naše države res ni nič,  za medvede, ki na dan prepotujejo kar lepo število kilometrov pa  je ta številčnost čisto pretirana.

Čeprav so lovci znani po temu, da so običajno “oboroženi pijanci, ki grejo u gostilno skoz šumarac” morajo skrbeti za neko naravno ravnotežje med gozdnimi živalmi. Dokler se dogajajo napadi in vsakodnevna videvanja medvedov tega ravnotežja ni. Pa bi bilo z lahkoto vzpostavljeno.

Žalostno je, da so največji zagovorniki ohranjanja tako razpasle medvedje vrste ravno ljudje, ki se jih zadeva prav nič ne tiče. Recimo prebivalci mest, ki se jim medved na široko izogiblje. Kaj mislim s tem?

Naj citiram nekaj komentarjev iz tele povezave:

Kanin: Eh, medvedi so naši veliki prijatelji. Nujno vsaj enega naseliti na Golovec in na Rožnik. Morda pa še enega, da se bo sprehajal po Šmarni gori. Človek lahko živi v sožitju z naravo. Tudi tisti iz Ljubljane!

bgt: Kanin, ni treba da se medveda rine nekam na obrobje. Poglej recimo park Tivoli. 1-2 medveda bi z lahkoto tam zivela. Ko je lacen pa skoci na en horseburger al pa na kebab zraven zelezniske.

Postavitev medveda na naseljeno območje? Pa kaj še! Kaj ne? Točno to se dogaja v naših koncih. Ko te zveri še niso bile tako razširjene, je bilo njihovo srečevanje z ljudmi minimalno. Skoraj, da ni bilo slišati, da bi kakšen koga napadel. Da bi medvedi zahajali v bližine človeških bivališč, če jih ni ravno privabila kakšna mrhovina/sadje/smeti, pa tako ali tako ni bilo možno. Sedaj pa se njihove poti premnogokrat križajo z človeškimi, s to razliko, da imamo ljudje večinoma ene in iste (točno tako kot sprehod na Golovec ali Rožnik, samo, da nekaterim gibanje po terenu predstavlja življensko delo in posel), medved pa težko pride na isto mesto dvakrat na leto.

Ne pravim, da bi bilo treba izkoreniniti vrsto. Ne pravim, da bi morali odseliti polovico zveri nazaj na jug, odkoder so med vojno pribežale. Ne pravim, da si ne zaslužijo živeti.

Postavljam pa vprašanje, kaj je razlika med zaprtjem živali v kletko in krčenjem njenega gibalnega prostora? Medvedov je enostavno preveč, da bi vsak  imel dovolj velik teritorij, zato je zmanjšanje njihovega števila nujno potrebno že zaradi njih samih.

  • Share/Bookmark

Dialektični dialektizmi

oz.: okrog Slovenije po narečjih.

Priznam. Pri naslovu sem pobral dva naključna izraza iz SSKJ.

Od gole teorije o slovenskih narečjih se iz srednje šole spomnim samo nekaj zmedeno pozabljenih podatkov. Baje, da obstaja na območju naše kure kokoši nekje 7 narečnih skupin,1 te pa obsegajo skupaj cca 40 narečij. Za primerjavo: Belgija, ki je po velikosti za eno piščančje bedro večja od Slovenije, ima nekje 3 dialekte. Baje, ker je pri njih vse tako ravno in so se včasih morali kregati čez polovico države. In kako hočeš, duša uboga, kaj takega storiti, če govoriš dva različna jezika.2 Na nerazumevanje ljudi iz skoraj sosednje vasi vpliva torej pokrajina3, vplivi sosednjih ljudstev4 in lenoba5.

Več izkušenj s praktično uporabo narečij imam iz nekega dijaškega doma (v katerem sem nekoč živel),6 kjer s(m)o bili vsi prinešeni iz različnih vetrov, t.j. iz različnih delov naše maksi-države. Če bom v nadaljnih odstavkih malce stereotipiziral,7 se seveda opravičujem vsem, ki jih uporaba starih šal žali in jim želim, da ne bi bili take riti. Seveda se bom po stari navadi vmes malce ponorčeval iz Ljubljančanov, ki so zaradi neverjetnega približka naše slovnice njihovemu dialetku precej zavrti in nestrpni na temu strašnemu področju jezika.

Kot prvo lahko omenim, da sem najbolj seznanjen s svojim domačim narečjem.89 Katero je? Zahodno dolenjsko. Tako je. Ribniški konec.10 Posebnosti tega dialekta so, da namesto samoglasnika na koncu besede radi uporabljamo polglasnik in da v ekstremnih primerih, podobno kot prekmurski, vsebuje grozno zavit “ü,”11 govor pa je izredno počasen, ker za razliko od drugih narečij, črke dodajamo, namesto da bi jih jedli. Najbolj zanimiva je uporaba besede “ga,” ki jo v lokalnih dolinah mečejo na izredno nenavadno mesto: A:”Ura ne dela.” B:”Vajš, da ga,” pri čemer “ga” pomeni glagol “delati.”12

Če se odpravim k “sosedom” iz Kočevja,13 mi najprej pade v oko njihova (ne)uporaba dvojine. “Gremo” in “greva” imata pri njih lahko isti pomen. Ali različnega. Namesto našega “ga” uporabljajo besedo “da” in to prav na istih mestih, hkrati pa vsi obvladajo besedila dalmatinskih pesmi.14

Naprej potujem čez gozdove, Rog, gozdove, šumo, grme, hribovja, prazen nič in prispem….na Hrvaško (torej Bela krajina). Njihovo narečje nevajenemu ušesu s prve deluje kot slovenščina v pomanjševalnicah pomešana s hrvatizmi. Po daljšem poslušanju ugotoviš, da ni. Imajo čisto svoj jezik, ki ga razumejo samo oni. Moving on.

Vzhodna Dolenjska (tudi centralna Dolenjska) je podobna kot naš del (bratje po grlu).1516 Centralnega dolenjca se prepozna po flegmatični govorici, pri kateri konce besed nekako izstiska med zobmi. V vseh večjih naseljih pri njih je narečje precej urbanizirano in zveni vedno bolj nevtralno, čeprav bi v njem kak Ljubljančan na sto kilometrov17 prepoznal dialekt pokojnega predsednika Drnovška.18

Če skačem dalje proti severu, grem težko mimo Zasavcev.19 Njihova največja pripomočka za hvaljenje sta tisti trboveljski dimnik in seveda najbolj znana kletvica, ki močno spominja na ime nekega internetnega portala. Že ta kletvica, z namenom mašila, sestavlja okrog 50% njihovega narečja.20 Življenski cilj vsakega Zasavca je v čimveč besed, čimvečkrat podtakniti črko “j” .

In že smo na Štajerskem. V veliko kulturnih vsebinah zabavnega namena se povprečnega Štajerca uporablja za norčevanje in kot predstavnika provincialnega ljudstva v Sloveniji. Njihovo narečje je doživelo že toliko norčevanja, da ga raje pustim pri miru. Sicer pa bo štajerski dialekt kmalu zvenel čisto simpatično21 Zakaj? Ker je naslednja postaja…

Prlekija in Prekmurje. Opravka z dotičnimi narečji sem imel do sedaj22 bore malo, ampak dovolj, da sem si ustvaril približen vtis. Če že lahko ocenjujem subjektivno,23  bi na lepotni lestvici od 1-10, prekmurskemu dialektu dal oceno “Damjan Murko.” Verjamem, da bi mi postal zanimiv, če bi se več ukvarjal z njim, vendar je Mura le pregloboka, da bi jo prebrodil.24

Če iz Murske Sobote25 vzamemo dober zalet, preskočimo Muro in celo Štajersko, pristanemo v pokrajini, ki si jo, iz meni neznanega razloga, predstavljam kot temačno. Koroška. Če ima kdo v Sloveniji pojočo govorico, so to Korošci. Na žalost edino pridobljeno točko izgubijo z uporabo nemških izrazov in Fredija Milerja. Žal.26

Čez Pohorje se najbrž lahko prerinemo na Gorenjsko, an. Tam živeče barabe27 imajo (podobno kot Ljubljančani) srečo, da imajo pravopisno dokaj nevtralen dialekt. Ne vem, če je tisto, da ženske zase uporabljajo moški spol,28 bolj mit kot resničnost (v živo nisem nikoli slišal), vem pa, da zamenjujejo črko “L” z “V”-jem oz. “U”-jem (pobraua, zaspaua, kozuaua…). Ma, poglejte si sami.

Če nadaljujem k Sekundarnim Gorenjcem (Bovec), ki se baje šteje pod Primorsko, naletim na nekaj. Ušesom čudnega. Od razumljivosti podalpcev, do metanja naključnih grčajočih in grgajočih glasov prebivalcev gričev. Severni Primorci (in rovtarji) imajo dialekt, za katerega sem potreboval nekaj mesecev življenja z njimi, da sem jih vsaj malce doumel. Res, da se interno delijo glede na najbližje velike kraje, vendar so si njihova narečja tako podobna, da lahko razumeš le enega in boš poznal vse in ugotovil, da so precej lahka. Kljub temu, da Primorci radi “opisujejo” stvari,2930 radi krajšajo besede. Pa kaj besede, že glasove. Pri njih se črke “g,” “h,” “k” in “r,” prestavijo v zvok “gh.” Poenostavljenost se kaže tudi v (občasni) odsotnosti sklanjanja (“Sm dau pomaranča na miza.”), kjer so vse besede v povedi v izvirnem, prvem sklonu. “Maš ki voda za kava?”  Seveda ne morem mimo povedi šepajočega prebivalca Cerknega,31 ki je na vprašanje, kaj se mu je zgodilo odgovoril, da je nategnil kita.32 Čeprav nismo bili niti blizu morja ali velikega akvarija.

Bolj proti jugu se zmernost “neslovenskih” glasov, hrkanja in grkanja zmanjšuje, povečuje pa se uporaba mašila “ma” in hitrost govorjenja. V bližini Kopra se raje ne zapletajte v pogovor z domačinom, ker vas bo prijela velikanska lakota po makaronih. Imeli boste namreč občutek, da se pogovarjate z Italijanom na poživilih.

Zaradi naravnih geografskih danosti (avtocesta) iz Divače lahko hitro pridemo do dela Notranjske, o kateri nimam kaj povedati, razen, da so obrobni del Dolenjske narečne skupine, vendar vse vlečejo bolj na “e” namesto na “a.” In, da do sedaj še nisem ugotovil točne meje te pokrajine na severu. Uglavnem, spodobi se, da gremo v center.

Ljubljana. Glavno mesto podalpske male države, velikih ljudi.33 Kar se tam dela z jezikom34 je neverjetno. Če kak slavist kdaj benti o umiranju Slovenščine in narečij, je to zato, ker je predolgo dihal kisik iz Rožnika. Sporočam mu,35  naj kdaj pride v naše kraje, da se naužije jezika in svežega zraka. Pa narave.

Narečja izumirajo. Slovenska še posebej. Mladina36 študira v velikih mestih, kjer se nekako mora sublimirati in opustiti večino posebnosti, ki delajo naš pogovorni jezik barvit in zanimiv. Jaz sem med njimi, vendar sem res izredno malo v stiku z ljudmi, ki govorijo po “naše.”

Po nekakšni raziskavi sem dognal, da se najbolj trdovratno narečja v Ljubljani držijo Štajerci. In Ljubljančani.

Bodi zadosti.

Al je urjedə, vajš.

  1. Karkoli že to pomeni. []
  2. Recimo prekmurskega in primorskega. []
  3. v slovenskem primeru: s trto porasli griči, ki zaradi prevelikega števila zidanic in vikendov onemogočajo prehod na drugo stran (hriba) []
  4. meja med balkanom, evropejčani in nekimi čudnimi indijci – samo karikiram []
  5. raje “ukoreninjenost na domačo grudo,” ki onemogoča stike med kulturami []
  6. Ali pa morda nisem, kdo ve. []
  7. Sploh ne vem, če ta izraz obstaja in se tudi ne sekiram preveč. []
  8. Precej nenavadno… []
  9. Sicer pa sem baje prej znal govoriti knjižno slovenščino kot “naš” dialekt, ki sem ga spoznal šele v mali šoli. !Baje! []
  10. Če omeniš Ribnico Ljubljančanu bo takoj, prav po kokošje skotil besedo “rajbnca,” ki pa se v splošnem uporablja samo, ko kakšen Ljubljančan izve, da si iz okolice Ribnice. []
  11. ta, zadnji pojav sicer večinoma izginja []
  12. “ga” je seveda lahko tudi katerikoli drug glagol. []
  13. Bivši nemci, romi in polhrvatje. []
  14. znajo hrvaško []
  15. Razen, da je pri nas glavni materialni proizvod lesena žlica, pri njih pa dobičkonosna drevesa sekajo šele, ko iz njih iztisnejo zadnjo kapljico tekočine. []
  16. Govorim o trti. In vinu. Doh. []
  17. Samo karikiram. Spet. []
  18. Ki je zavijal le za vzorec. []
  19. Predvsem, ker so do podtankosti zapolnili tisto luknjo ob Savi in bi bil obvoz predolg. []
  20. Ne karikiram. []
  21. V resnici je to čisto res. []
  22. K sreči. []
  23. Kar lahko, ker je moj blog. Nananananana. []
  24. Mogoče sem pa samo šovinist. Kdo bi vedel. []
  25. Izvor imena, prosim? []
  26. Bi povedal še kaj več, vendar Korošci in Prekmurci večinoma ne zahajajo v naš del Slovenije. []
  27. Zavidam. []
  28. V jeziku, ofkors. []
  29. Povejo preprosto stvar s čimveč možnimi besedami. []
  30. Predvsem Primorke. []
  31. Cerkljan? []
  32. Kita sm natjihnu. []
  33. Vejica namenoma. []
  34. V Ljubljani, ne v vejici. []
  35. Slavistu, ne Rožniku. []
  36. Tudi jaz. []
  • Share/Bookmark

Gavrilovičeva pašteta dr. Andreja Stareta

Nekje na 1:00 minuti njegovim zamorjenim komentarjem sledi (njegova ne prva) legendarna izjava:

Kot sem dejal pred dnevi, da je ploščica kot konzerva od gavrilovičeve paštete… Seveda pri hitrosti 150 km, je to kot meteor, ki prileti vate…in seveda, vse prej kot prijetna stvar.
YouTube slika preogleda

Velja tudi omeniti, da naj bi bil doktor pod vplivom alkohola (čemur po pravici povedano težko verjamem). Presodite sami.

  • Share/Bookmark