Blokiranje spletnih strani

Pri brskanju po spletu velikokrat naletimo na spletne strani, ki jih iz kakšnih osebnih razlogov nočemo videti, ali pa nam gredo le malce na živce. Kaj v takem primeru storiti?

Z Googlom se seveda da najti različne programe, ki filtrirajo spletne strani, vendar je včasih dodaten proces v ozadju med brskanjem po internetu kvečjemu v breme kot v pomoč. Kadar imamo spletnih strani, ki jih bi radi blokirali bolj malo, lahko uporabimo alternativni način:

Spremeniti moramo sistemsko datoteko, po imenu “hosts.” Spodaj so navodila za dva operacijska sistema (XP, Win7), uporabniki Linuxovih distribucij tako ali tako obvladajo te zadeve, applovci pa imajo dovolj denarja, da najamejo računalničarja.1

POZOR: S spreminjanjem sistemskih datotek lahko ogrozimo delovanje računalnika, zato se spodobi narediti varnostno kopijo datoteke, ki jo bomo “obdelali”.

NAVODILA:

Za uporabnike Windows 7 (in Vista): 2

Glede na to, da je datoteka “hosts” sistemska datoteka, bo njeno spreminjanje malce težje3

Kliknemo na “Start4 in v okence za iskanje napišemo “notepad“.

Malce višje se nam pojavi beseda “Notepad” s primerno ikono. Nanjo kliknemo z DESNO miškino tipko in izberemo možnost “Run as Administrator” (Zaženi kot Administrator).

Odpre se nam dobra stara beležnica. V njej izberemo zgoraj levo “File“, “Open” in odpremo sistemski disk (ponavadi C:).

Nadaljujemo v mapo “Windows“, potem “System32“, naprej v “drivers” in nato v “etc” .

Tam izberemo prej omenjeno datoteko po imenu “hosts” in kliknemo “Open” (Odpri).

Sedaj imamo v Beležnici odprto datoteko, v kateri pišejo neke čačke. Ignoriramo jih in se postavimo na njihovo dno. Napišemo:

127.0.0.1  ime.strani.ki.jo.hočemo.blokirati

PRIMER:

Torej, če želimo blokirati recimo stran “dajana.blog.siol.net” napišemo:

127.0.0.1 dajana.blog.siol.net
Na koncu svoje delo shranimo (File->Save) in zapremo Beležko. Tako računalnik sam od sebe preusmeri vam “priljublene” strani na prazen naslov. Če ponesreči zaidemo na tisto domeno nas pozdravi prelepa belina neonečaščenega koščka interneta.

Kadar imamo več strani, ki jih hočemo zablokirati, dodamo vsako v svojo vrstico. Če jo hočemo5 spet videti, sploh ni nujno, da jo izbrišemo iz datoteke, ampak lahko pred vrstico dodamo znak “#” in jo bo računalnik pri svojem delu ignoriral.

Za uporabnike Windows XP:

Postopek pri ikspejih je precej podoben zgornjemu. Odpremo Windows Explorer (Raziskovalec) ali My Computer in odpremo sistemski disk (ponavadi C:).

Na njemu najdemo mapo Windows, v njej pa System32.

Ko je odprta, kliknemo na “drivers” in “etc” , kjer se nahaja datoteka “hosts” ki je tokrat pomembna.

Da se bo počutila še pomembnejšo jo malce poščegetamo z miškinim kazalcem in ji namenimo DESNI klik. V podmeniju izberemo “Open with” nato pa programček “Notepad” (Beležnica).

Ko je datoteka odprta v njej vidimo besedilo. S kurzorjem se postavimo na dno teh nerazumljivih krac in v novo vrstico napišemo:

127.0.0.1 ime.strani.ki.jo.hočemo.blokirati

PRIMER:

Če želimo naprimer blokirati stran dajana.si napišemo:

127.0.0.1   dajana.si
in datoteko shranimo (“File”->”Save”).

Kadar imamo več strani, ki jih hočemo zablokirati, dodamo vsako v svojo vrstico. Če jo hočemo6 spet videti, sploh ni nujno, da jo izbrišemo iz datoteke, ampak lahko pred vrstico dodamo znak “#” in jo bo računalnik pri svojem delu ignoriral.

Srečno pri filtriranju vsemogočnega interneta. ;)

  1. Ne? Pa ne bi kupili tako dragega računalnika… []
  2. Dejansko kdo uporablja visto? []
  3. Ni cela znanost, brez skrbi. []
  4. Oz. tisti gumbek levo spodaj na zaslonu. []
  5. Zakaj že? []
  6. Zakaj že? []
  • Share/Bookmark

Reševanje računalniških težav

za telebane.

Mislim, vsak, ki se vsaj malce spozna na računalnike (ali bolje: vsak, za katerega ljudje mislijo, da se spozna na računalništvo), pozna občutek, ko ga nekdo prevzame za zastonjskega računalniškega serviserja.

Nimam se za posebnega štručkota v teh stvareh in res nisem. Poznam nekaj laičnih osnov informatike, računalništva, po novem tudi programiranja,1 res pa je, da si hitro zapomnim kakšne uporabne trike, bližnjice ali alternativne poti za čisto vsakdanja opravila na kalkulatorjih.2 To pa je čisto zadosti, da impresioniraš večino znancev.3 In že nesrečna situacija, ko te nekdo opazuje pri brskanju po internetu lahko sproži govorice, da obvladaš računalnike in vse kar je povezano z njimi. To pa je trenutek, od katerega naprej si mrzel.

Zapisan postaneš kot nekdo, h kateremu se vsi znanci zatekajo po pomoč, ko jim nagaja karkoli na isti mizi, kot je računalnik. Nekomu pomagaš najti ikono, ki je “čudežno” izginila z namizja, naslednji dan hoče od tebe nasvet za nakup novega računala.4 Drugemu spet pobrišeš tisoč nepotrebnih procesov ob zagonu, to pa se stopnjuje v nalaganje novega operacijskega sistema.5 Če komu dobronamerno svetuješ, naj izpiha zrak iz hladilnika, mu moraš čez dva tedna odgovarjati na vprašanje, katera grafična kartica je najboljša.6 Zanimiv primer je znanec, kateremu sem  pred leti nastavil uporabniško geslo v XP-jih, pred kratkim pa me je po dolgotrajni prekinitvi komunikacije kliknil na FB-ju. Seveda sem isto sekundo vedel kam pes taco moli. 7 Po mojem odgovoru na vprašanje “Kaj zdej?” je izstrelil:”Ti, k si tak heker pa to…”8 Na kratko: od mene je hotel, da nekomu udrem v Hotmail račun.9

Poba ima srečo, da nisem žlehtne sorte, ker obstaja stran z dobrim trikom “vdiranja v hotmail,”  pri katerem ti tak nadobuden “heker” izda SVOJE uporabniško ime in geslo. Nekateri pač niso seznanjeni s preprostimi varnostnimi pravili za uporabo interneta.

Za konec še na kratko, o sliki, ki sem jo že enkrat objavil, tokrat pa jo bom še prevedel:

Noben, ampak res noben računalničar ne ve vsega, pozna pa nekoga, ki zna. Strica Googla. Kadar ubošček poskuša popraviti napako najprej pogleda program, ki povzroča težave in poizkusi najti gumb/ikono/napis, ki je kakorkoli povezan s težavo. Če tega ni, poklika nekaj naključnih in mogoče najde pravega. V nasprotnem primeru vpiše v iskalnik nekaj besed povezanih s problemom in klikne na prvih nekaj najdenih povezav, tam pa ponavadi zagotovo najde rešitev. Če se tudi ta najdena rešitev zalomi v tisočem poizkusu, ima vsak uporabnik pravico poiskati stokovno pomoč. Drugače pa pač ne!

Pika.

p.s.

Tisti FDV-jevec, ki je danes na moj blog prišel z iskalnim vnosom “psihološke posledice lulanja sede”: EVO TI pomoč. Čeprav ta slika prikazuje bolj fiziološke probleme. Psihološke si pa itak, ob tako dobri grafiki lahko vsak dovolj dobro predstavlja.

  1. Tukaj sem res na stopnji informacijskega neandertalca. Ok avstralopitka. Mimo amebe sem zagotovo že šel. []
  2. Win+R ->”calc” – brez navednic in tipka Enter []
  3. verzija:” Antivirus update? Kaj to pomeni? Mam virus na računalniku?” []
  4. Seveda, na pamet poznam vse modele na svetu… Pa ne mislim “modele” kot ljudi, ampak modele računalnikov. []
  5. Najbolj dolgočasno delo. []
  6. Pa kaj ti jaz vem? []
  7. Brez psa. In tace. []
  8. Seveda mi ni treba opisovati meglenja pred očmi, zaradi navdušenja nad komplimentom? []
  9. Še vedno se smejem. []
  • Share/Bookmark